Predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije pravijo, da je bila odločitev za izstop iz ESS-ja sprejeta kolektivno. Dodali so, da bo tako sprejeta tudi odločitev o vnovični pridružitvi ESS-ju.

"Ob izstopu iz socialnega dialoga smo jasno poudarili, da velja izstop iz ESS-ja, vse dokler v naši državi ne bo vzpostavljen enakopraven tripartitni socialni dialog, ki bo temeljil na spoštovanju pravil o delovanju ESS-ja," so poudarili.

Prepričani so, da je vlada doslej kršila pravila. Glede na julijske izjave jih je posebej zmotil postopek priprave oz. sprejemanja predlogov zakonodaje s področja delovnih razmerij in dolgotrajne oskrbe –, prepozno posredovanje gradiv, prekratki roki za posredovanje pripomb, neupoštevanje njihovih predlogov.

Za mizo se bodo vrnili, če bodo prejeli vabilo in zagotovila vlade, da bodo obravnavani kot enakovredni partnerji.

So delovali taktično?

Iz sindikalnih vrst je bilo julija slišati mnenje, da je poteza delodajalcev taktične narave oz. v funkciji ustavitve zakona o delovnih razmerjih, ki še ni bil sprejet v DZ-ju, in zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zdaj že velja.

Minister za delo Luka Mesec se je s tem strinjal in je predstavnike gospodarstva že tedaj pozval, naj se jeseni vrnejo za pogajalsko mizo, saj Slovenijo čakajo veliki izzivi, med njimi začetek razprave o pokojninski reformi.

Sodelovanje po poplavah je zgledno

Medtem pa dialog s pristojnimi ministrstvi glede ukrepov, vezanih na poplave, poteka nemoteno, so potrdili predstavniki delodajalskih združenj. Sodelovanje z ministrstvi za gospodarstvo, delo in finance so opisali kot pohvalno, prav tako so zadovoljni s hitrim odzivom vlade.

Večina predlogov, o katerih so se dogovorili na skupnih sestankih, je bilo izvedenih, so pojasnili. Zdaj pričakujejo dodatne usklajene ukrepe v okviru priprave novega interventnega zakona. Zavzemajo se za dvig predplačila za nastalo škodo na 15 do 20 odstotkov, dvig na 80 odstotkov vrednosti škode pri shemi pomoči za podjetja, višjo silo za zaposlene, vključene v odpravo škode (čiščenje prostorov).