Pahor je pojasnil, da ostaja naklonjen ustanavljanju pokrajin, ne more pa zanikati svoje odgovornosti pri zastoju in napredku tega vprašanja, saj so ga obravnavali tudi pod njegovo vlado, a obupali, saj se je bilo treba soočiti s krizo in zapletenimi odnosi s Hrvaško.
"Če ima ta vlada toliko moči, volje in sposobnosti za dialog ter potrpežljivosti, da ga pripelje do konca, in če pridemo do razumnega, fiskalno vzdržnega koncepta pokrajin, vidim to kot dodano vrednost našemu razvoju," je dejal. Bi bilo pa po njegovem prepričanju napačno, če bi pokrajine ustanovili samo na podlagi ekonomskih računic. Ob tem je spomnil tudi, da vprašanje regij na začetku trči ob probleme, kot je denimo, kje bo regionalno središče.
Po Pahorjevem mnenju je prva naloga, ki jo morata urediti država in lokalna samouprava, dogovor o povprečnini. Če bi ta uspel, bi pomenil navdih, da se lahko lotimo še kakšnih drugih projektov, je povedal na 2. kongresu slovenskih občin.
Nujnost ustanovitve pokrajin je poudarilo več predstavnikov občin, tudi predsedniki vseh treh združenj občin so se zavzeli za njihovo ustanovitev. Po mnenju nekaterih bi to pripomoglo tudi k skladnemu regionalnemu razvoju Slovenije.
"Če bomo šli v to smer, moramo vedeti, da je to zelo strma, tvegana pot in ni nujno, da pridemo do konca," je opozoril Pahor. A je po njegovih besedah vredno poskusiti. Zato je predlagal, da se župani po volitvah sestanejo, sam pa bo to vprašanje načel tudi na decembrskem srečanju štirih predsednikov, je napovedal. Nato pa naj bi vsi skupaj ugotovili, ali "bomo to resno delali ali opustili".
Pahor: Lokalna samouprava, uravnotežen razvoj
Pahor je sicer prepričan, da je projekt lokalne samouprave eden najbolj uspešnih projektov slovenske tranzicije. Kot je dejal, je lokalna samouprava doživela pomembne spremembe, ki so na začetku vzbujale dvome, pa tudi sam je sprva menil, da bo povečano število občin zmanjšalo njihovo učinkovitost. "Vesel sem, da sem se zmotil," je dodal.
Prav konceptu lokalne samouprave, kot ga imamo, gre namreč po njegovem mnenju zahvala, da se država razvija kolikor je le mogoče uravnoteženo. Če ne bi imeli tako uspešnega razvoja lokalne samouprave, bi izgubili primerjalno prednost uravnoteženosti tako mest kot podeželja.
Spregovoril je tudi o neprecenljivi vlogi županov pri skrbi za povezanost ljudi in skupnosti. Ta vloga bo po njegovih besedah v prihodnjih letih razvoja morda odločilnega pomena. Župani se po Pahorjevih besedah povezanosti skupnosti lotevajo na različne načine, pri čemer jih predsednik republike, kot je dejal, želel vzpodbuditi, da vztrajajo pri tem delu.
Glede skrbi za mlade je Pahor dejal, da je treba zagotoviti pogoje za to, da slab standard in kakovost življenja ne bosta razloga, zaradi katerih bodo mladi zapuščali svoje okolje. Država pa bi morala stremeti tudi k temu, da ohrani razmerje med deležem prebivalstva, ki živi v mestih in na podeželju.
Opozoril je še na problem, ki se bo začel kazati v prihodnjih letih in smo ga po njegovih besedah podcenili, to pa je zagotavljanje kakovostnega življenja starejših. Na tem področju se sicer stvari po njegovih besedah začenjajo premikati, a se ne bi nič zgodilo čez noč. Kot je še dejal Pahor, smo imeli v kolektivni zavesti, da je treba nekaj narediti za mlade, manj pa, da smo starajoča se družba in da moramo poskrbeti tudi za to.
Počivalšek: Turizem se krepi
Na kongresu je sodeloval tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki se je dotaknil turizma. Poudaril je, da je leta 2017 je Slovenijo obiskalo 4,9 milijona turistov, kar je dobrih 14 odstotkov več kot leto prej, je poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek in dodal, da je turistična panoga kot celota v pozitivnih številkah, tudi zato, ker smo lani imeli rekordnih 12,5 milijona prenočitev. Državna sekretarka Eva Štravs Podlogar je ob tem pojasnila, da niso merilo samo prenočitve, ampak je pomembno tudi, koliko prilivov prinesejo, in lani jih je bilo po njenih navedbah 11 odstotkov več kot leto prej.
Kljub temu minister meni, da lahko korak naprej naredimo predvsem pri daljši dobi bivanja turistov pri nas. Zdaj se namreč turisti v Sloveniji v povprečju zadržijo 2,5 dneva. Počivalšek je dodal, da so steber našega turizma tuji turisti, ki opravijo dve tretjini prenočitev, v tem segmentu pa Slovenija raste nadpovprečno v primerjavi z drugimi državami.
Na razvoj turizma bo po njegovem prepričanju vplival tudi poseben sklad za naložbe v turizem, ki so ga ustanovili prvič, in sicer gre za 160 milijonov evrov. Počivalšek je omenil tudi dvig maksimalnega zneska turistične takse in uvedbo promocijske takse v zakonu o spodbujanju razvoja turizma. Pri tem pa je poudaril, da računa na zdrav razum in odgovorno politiko v posameznih občinah, v katerih s to takso razpolagajo, da bodo sredstva namenili za še boljše in lepše turistične naložbe in produkte.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje