Na prvi konferenci, ki je bila septembra, je Mehdorn predstavil zamisel o povezovanu Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Ker so bili takrat izraženi številni pomisleki, je Pahor napovedal novo konferenco oziroma srečanje s predstavniki podjetij, vlade in strokovnjaki. Po prvi konferenci so na vladi in na ministrstvu za promet skupaj z zunanjimi strokovnjaki pripravili odgovore na vprašanja, ki so jih razdelili na ekonomska, pravna in "čustvena" vprašanja. Od odgovorov nanje bo odvisna tudi usoda oblikovanja logističnega holdinga.

V sindikatu pristaniških delavcev so v sporočilu za javnost zapisali, da pred kratkim objavljena depeša dokazuje, "da so sindikati imeli prav, ko so opozarjali, da se za zamislijo Mehdorna o ustanovitvi logističnega holdinga skriva načrt Deutsche Bahna, da obvlada Luko Koper in si podredi slovenski logistični prostor". Nad tem, "da je premier Pahor za sanacijo Slovenskih železnic pripravljen tujcem pod mizo prodati edino slovensko pristanišče", so v sindikatu ogorčeni. Pozvali so ga, naj zaradi svojega ravnanja nemudoma odstopi, minister za promet Patrick Vlačič pa naj se distancira od projekta logističnega holdinga.

V prvih desetih mesecih SŽ bolje od načrtovanega
Slovenske železnice so v prvih desetih mesecih letošnjega leta ustvarile 2,8 milijona evrov izgube iz poslovanja oziroma 5,5 milijona evrov čiste izgube, kar je za 14,8 oziroma 20,15 milijona evrov bolje od načrtov. Boljše poslovanje gre pripisati višjim prihodkom v tovornem prometu in boljšim rezultatom v infrastrukturi ter vodenju prometa. Prepeljanih je bilo 13,4 milijona potnikov, kar je na ravni lanskega leta, a za 4,5 odstotka manj od načrtov.

Na poslovne izide ob koncu leta bodo še naprej vplivale tečajne razlike, pa tudi nekateri izredni dogodki, kot je unovčenje poroštva za posojilo družbi AKS iz leta 2008, ki znaša dva milijona evrov. Konec letošnjega leta bodo imele Slovenske železnice okoli 11 odstotkov manj zaposlenih kot ob koncu lanskega leta.

Zelena luč za temeljito reformo železniškega sektorja
Medtem je parlamentarni odbor za promet dopolnil in nato sprejel predloga novele zakona o železniškem prometu ter Slovenskih železnicah. Zakona rešujeta vprašanji organiziranosti investicij v železniško infrastrukturo in organiziranost Slovenskih železnic, pomenita pa temeljito reformo železniškega sektorja.