Marsikateri plačnik električnega priključka se je ob pogledu na račun že popraskal po glavi, od kod takšen znesek. Spletni forumi so polni razprav in izkušenj ljudi, ki so prepričani, da njihov merilnik laže. Seveda noben števec ne izmeri popolnoma točne porabe. Vsako merjenje ima razpon napake, naj bo upoštevanja vreden ali zanemarljiv. A sodeč po sveži raziskavi, so lahko uporabniki pametnih števcev upravičeno sumničavi - vsaj na Nizozemskem, kjer so jo izvedli. In ker so bile napake pri meritvah tako velike in so se pojavile pri skoraj vseh merjenih modelih, tudi v Sloveniji velja previdnost pri "pametnih" števcev nasploh.

"Govorice", da pametni števci v praksi izmerijo daleč previsoko porabo, so se odločili preveriti na Univerzi Twente (Enschede, Nizozemska) v sodelovanju z Univerzo za uporabne znanosti Amsterdam (AUAS). Izidi raziskave so objavljeni v znanstveni publikaciji IEEE Electromagnetic Compatibility Magazine. Neodvisno jih je preveril danski Institut za meroslovje Van Swinden in prišel do enakih rezultatov.
Kaj so počeli
Raziskovalci so izbrali devet široko uporabljanih pametnih števcev, izdelanih med letoma 2004 in 2014. Na vsak števec so priključili set različnih elektronskih naprav, ki naj bi predstavljal povprečno gospodinjstvo: od žarnic, LED-svetilk, zatemnjevalcev itd. "Skrajnostim smo se izogibali. Tako smo na primer uporabili 50 žarnic in zatemnjevalec, pri čemer ima povprečno gospodinjstvo 47 žarnic," je dejal raziskovalec Cees Keyer z AUAS-a. Nato so pustili, da je sistem nekaj časa trošil električno energijo, in na koncu primerjali izmerjeno porabo z dejansko.

Pet od devetih števcev je pokazalo nekajkrat višjo porabo, pri nekaterih nastavitvah tudi do 582 odstotkov višjo, vsekakor pa več kot 450 odstotkov, piše v sporočilu za javnost univerze Twente. Dva sta se "izkazala" v drugi smeri: s 30 odstotkov nižjo izmerjeno porabljeno močjo. Ena naprava je izkazala odklon med –10 % in +8 %, kar je primerljivo s standardnim elektromehaničnim števcem. Napaka je bila največja takrat, ko so zatemnjevalce povezali z varčnimi žarnicami in LED-sijalkami.
Teste so večkrat ponovili in vsakič prišli do enakih izidov.
To pomeni, da je večina tam uporabljenih števcev neprimerna za nalogo, ki jo opravlja, ker ni zastavljena na pravilen način. Vedno namreč izmeri skoraj isto, a napačno vrednost, kar je primerljivo z lokostrelcem, ki vsakič tarčo zgreši na povsem enak način.

Kaj je šlo narobe
Nizozemski raziskovalci vzrok pripisujejo prav napravam za nižanje porabe. Te pošiljajo motnje v omrežje oz. valovno obliko elektrike iz popolne sinusne krivulje spreminjajo v bolj nepredvidljivo, in sodobni števci očitno nanje niso prilagojeni, so zapisali v sporočilu za javnost.
Nadalje so testirane števce razdrli in pojave povezali z najdenimi inženirskimi rešitvami. Tisti, ki so merili preveč, so vsebovali Rogowskijevo tuljavo; tisti s prenizko izmerjeno porabo pa Hallov senzor.

Ugotovitev o neprilagojenosti na nepopolno valovno obliko je pomembna tudi zaradi vse bolj razširjene "zelene energije". Sončne celice in vetrne elektrarne namreč v nasprotju z jedrskimi elektrarnami in termoelektrarnami v omrežje ne pošiljajo električne energije s popolno sinusoido, in vprašanje je, kako so "zelenim" elektrarnam prilagojeni – pametni števci. Poleg tega takšna "nepravilna" električna energija krajša uporabnost električnih naprav.

Kaj storiti
Testirane modele uporablja 750.000 nizozemskih gospodinjstev. Na univerzi so opozorili, da prizadeti glede tega ne morejo kaj veliko ukreniti. Števci so namreč certificirani in ustrezajo vsem pravno opredeljenim merilom. Če bi delovanje doma preverjal ustrezen inšpekcijski organ, napak zelo verjetno ne bi našel. In to zato, ker standardizirani testi ne predvidevajo učinkov naprav, ki izrazito motijo valovno funkcijo, so ugotovili na Twenteju.

Modeli, ki so jih testirali, niso javno objavljeni. A sodeč po poročanju nizozemskih medijev, gre za naslednje:

SODO: Teh modelov distributerji ne uporabljajo
Da bi preverili smiselnost nizozemske študije za slovenski prostor, smo se obrnili na domače izvajalce gospodarske javne službe distributerja električne energije. Ti so skupaj z družbo SODO, krovnim sistemskih operaterjem distribucijskega omrežja, pripravili skupni odziv. "Na distribucijskem sistemu se za izvajanje gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije za merjenje električne energije z vašega spiska ne uporablja noben izmed navedenih števcev," so zagotovili.
Obvestili bodo urad za meroslovje
A tudi če omejenih modelov ni, dilema o primernosti pametnih števcev še vedno ni uplahnila. Kot neprimerna se je namreč izkazala večina vzorca, zato bi bilo treba preveriti tudi širšo populacijo, še posebej tiste števce, ki se za delovanje zanašajo na zgoraj omenjena Hallov senzor in Rogowskijevo tuljavo. Morda sta to hibi tudi pri drugih napravah. Zato smo povprašali: "Lahko zagotovite, da modeli pametnih števcev, ki v Sloveniji nameščajo uporabnikom, nimajo takšnih slabosti kot zgoraj našteti? Oziroma, da ne bi tudi ti "padli", če bi se znašli na testu, ki ga je izvedla nizozemska univerza?"

Na družbi SODO so skupaj z drugimi elektrodistributerji napovedali, da bodo z zadevo seznanili urad za meroslovje (Mirs).

"Vgrajujemo izključno sodobne števce"
Dodatno so pojasnili, da vgrajujejo izključno sodobne števce, ki so v skladu z vsemi evropskimi in domačimi pravnimi normami. Nadalje meroslovne lastnosti števcev redno spremljajo z vzorčenjem glede na tipe in letnice izdelave. Do 12 let stare števce preverjajo vsaka štiri leta, nad ducat pa na vsaki dve leti. Preverjajo jih tudi naključno periodično zunaj rokov, s čimer je "zagotovljena ustrezna zaščita potrošnikov pred morebitnim napačnim merjenjem", so še zapisali.

Iskraemeco: Sledimo standardom in še več
Na našo pobudo za komentar so se odzvali v podjetju Iskraemeco, ki ima na seznamu testiranih štiri (starejše) modele. Poudarili so, da vsi njihovi izdelki ustrezajo vsem smernicam, ki jih postavlja EU kot politična enota, kot tudi vse smernice ter standarde, ki jih nalaga WELMEC, evropska organizacija za pravno meroslovje. Vpliv elektromagnetne združljivosti na merilno opremo je bil v standarde uveden leta 2010 in je še dodatno urejen s standardom iz leta 2014, so našteli.

Imuniteta Iskraemecovih števcev pred frekvenčnimi motnjami v območju 2 do 150 kilohercev – zlasti zoper fluorescenčne ter LED-sijalke – je bila uspešno preizkušena v neodvisnih testnih laboratorijihv, so zatrdili v podjetju.

Nekaj kritike so namenili sami študiji univerze Twente. Ne drži, da so za raziskavo ustvarili razmere tipičnega gospodinjstva. "Testna postavitev predstavlja zelo specifične pogoje in izpostavlja več merilnih naprav velikemu številu svetlobnih sredstev z možnostjo zatemnitve na eni fazi, kar ne predstavlja realnih pogojev delovanja števca," so zapisali.

Morda so netočnosti tudi vzrok slabih oz. nepravilno izdelanih sijalk. "Poleg tega so podobne aplikacije (svetlobna sredstva z možnostjo zatemnitve) znane po tem, da povzročajo elektromagnetne motnje. Nekatere izmed njih niso v skladu z direktivo EU-ja o vplivu elektromagnetne združljivosti na merilno opremo, zato so odkrite netočnosti možne," so dejali v podjetju.

Dodali so še, da na izjemno dinamičnem področju vedno spremljajo razvoj novih tehnologij, ki povzročajo motnje; in pri razvoju novih izdelkov ne le skrbijo, da so ti skladni z vsemi pravnimi zahtevami, temveč da jih presegajo, so še zapisali v Iskraemecu.

Analognih kmalu ne bo več
Slovenija bo vse analogne oz. vrtilne števce s statičnimi oz. pametnimi menjala po letu 2020, saj tako zahteva evropska pravna ureditev. Pametni števci porabe odpirajo številna varnostna vprašanja in vprašanja varovanja zasebnosti.

O zadevi je v Sloveniji prva pisala spletna skupnost Slo-Tech.