Vse azijske borze so današnje trgovanje zaradi negotovosti v Grčiji in vrtoglavega padanja vrednosti delnic na kitajskih borzah začele globoko v rdečih številkah. Glavni indeks na največji kitajski borzi v Šanghaju je na začetku trgovanja padel za skoraj sedem odstotkov, poroča Uroš Lipušček, sodelavec RTV Slovenija iz Pekinga.

Čeprav je kitajska vlada sprejela vrsto ukrepov za stabilizacijo borz in ranljivega trga, delnice še naprej izgubljajo vrednost. Delnice so od srede junija padle za več kot 30 odstotkov, s tem pa je na borzah v zrak izpuhtelo na tisoče milijard dolarjev. Po ocenah investicijske skupine Bespoke so kitajski borzni trgi v enem mesecu izgubili že 3,25 trilijona dolarjev, kar je več, kot je velikost celotnega francoskega borznega trga.

Od 12. junija je glavni indeks indeks Šanghaj Composite (SSE) padel kar za 32 odstotkov, indeks borze v Šendženu, ki vključuje več tehnoloških podjetij in ga primerjajo z ameriškim indeksom Nasdaq, pa kar 41 odstotkov.

Regulatorji za zdaj niso pomirili trgov
Ker se delničarjev loteva panika, je več kot četrtina izmed skupaj 2.800 podjetij, ki so registrirana na šanghajski borzi, zahtevala, da do nadaljnjega zamrznejo poslovanje z njihovimi delnicami. "To je kot stampedo. Težava je, da se vsi udeleženci pomikajo v isto smer in da se odzivajo preveč čustveno," je dejal Vang Feng, direktor hedge sklada Alpha Squared Capital.

K najnovejšemu padcu je po mnenju strokovnjakov prispeval tudi predsednik kitajske vlade Li Kečjang, ki je v torek izjavil, da so bistveni kazalniki kitajskega gospodarstva še naprej pozitivni, pri tem pa ni niti z besedo omenil padanja vrednosti delnic na borzah. Kitajski regulatorji so sicer obljubili, da bodo naredili vse, da ustavijo "panično dogajanje" na trgu, a to ni dogajanja ni umirilo. Kitajska centralna banka je znižala obrestne mere na rekordno nizke, borzni posredniki pa so se obvezali k nakupu več milijard delnic, da bi zagotovili likvidnost trga, a vlagateljev to ni pomirilo.

V rdečem tudi druge azijske borze
Kriza na kitajskih borzah vse bolj vpliva tudi na druge azijske borze, posebej na tisto v Hongkongu. Do zdaj je bila pozornost na azijskih borzah namreč usmerjena predvsem na Evropo, najnovejši padci na obeh kitajskih borzah pa utegnejo postati še večja mora azijskih delničarjev kot grška finančna kriza. Če se bodo uresničile napovedi nekaterih analitikov, da bodo kitajske delnice izgubile najmanj 50 odstotkov vrednosti, se bodo azijska gospodarstva težko izognila novi gospodarski recesiji. Kljub najnovejšim padcem so delnice na kitajskih borzah še vedno okoli 100 odstotkov nad vrednostjo, ki so jo imele pred enim letom, dodaja Lipušček.

Kitajska ima najnižjo gospodarsko rast po letu 2009, a vrednost delnic je nesorazmerno zrasla in ni v skladu z gospodarsko rastjo in dobički podjetij, strokovnjaki pojasnjujejo vzrok za tokratni prenapihnjen borzni mehurček. "Kitajski borzni trg je izgubil stik z resničnostjo kitajskega gospodarstva," je neki strokovnjak dejal za CNN.

Tokio Bruselj in Atene poziva k dogovoru
Japonska vlada pa je ponovno pozvala evropske države in Grčijo, naj sklenejo kompromisni dogovor, saj se v Tokiu bojijo, da bo grška kriza skupaj s krizo na kitajskih borzah uvod v novo veliko svetovno gospodarsko recesijo. "Zdaj, ko je Grčija dobila nov skrajni rok, se vse vrti okoli Kitajske. Strah na kitajskih trgih zdaj predstavlja še večjo nevarnost kot kriza v evrskem območju. Izgube na šanghajski borzi so kot skok s pečine," je za Reuters dejal Ajako Sera, ekonomist iz banke Sumitomo Mitsui v Tokiu.