Slovenija iz leta v leto postaja bolj zanimiva turistična destinacija. Kar že nekaj let finančno uspešno izkoriščajo lastniki nepremičnin, ki svoja stanovanja, hiše, vikende in druge nepremičnine kratkotrajno oddajajo prek spletnih platform, kot sta denimo Airbnb ali Booking. Velik del oddajanj nepremičnin prek omenjenih portalov je do zdaj potekal na "črno", tako na račun izogibanja plačila prispevkov državi kot tudi zaradi zapletenega pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj.

Zaradi vedno več turističnih prenočitev v zasebnih bivališčih, ki se tržijo prek spletnih portalov, so ustrezne državne institucije sprejele nekatere ukrepe, s katerimi skušajo poenostaviti birokratske postopke pri pridobivanju dovoljenj za kratkotrajno oddajanje nepremičnin. Finančna uprava (Furs) pa je v preteklih mesecih pozivala vse, ki nepremičnine turistom oddajajo na črno, da se do konca januarja registrirajo "za nazaj" in prijavijo prejete prihodke pri davčnem organu. Sicer bodo sledile visoke kazni.

Podatkov o zasebnih parkiriščih ni
Poleg oddajanja nepremičnin turistom postaja v večjih slovenskih mestih in turistično bolj obljudenih krajih vedno bolj tržno zanimivo tudi spreminjanje nepozidanih zemljišč v plačljiva parkirišča, predvsem za kratkotrajno parkiranje. Če je pridobitev ustreznih dovoljenj za kratkotrajno oddajanje nepremičnin turistom še vedno kar zapleten postopek, je spreminjanje zemljišč v parkirišča vsaj navidez preprostejše. Treba je pridobiti zgolj ustrezno gradbeno dovoljenje.

"Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje določa, da nobeno parkirišče ni enostaven objekt, in sicer da so do 200 m2 nezahtevni objekti, nad tem pa manj zahtevni objekti, kar pomeni, da vsi potrebujejo gradbeno dovoljenje. V tem procesu se preveri tudi skladnost s prostorskimi akti," pojasnjujejo na Ministrstvu za okolje in prostor RS (MOP).

Koliko je sicer v Sloveniji zasebnih parkirišč, MOP podatkov nima in jih tudi ne zbira. Podobno podatkov o številu plačljivih parkirišč nimajo tudi v najbolj prometno obremenjenem kraju v državi, Ljubljani. Čeprav se župan Ljubljane Zoran Janković s svojo ekipo že vrsto let trudi, da prestolnica ne bi bila preveč privlačna za osebna vozila oz. skuša doseči, da bi prebivalci Ljubljane in prišleki uporabljali javni prevoz in druga alternativna prevozna sredstva, pa v Ljubljani nastajajo številna nova zasebna parkirišča.

MOL ni naklonjen zasebnim parkiriščem
Kar nekaj podjetnih lastnikov peščenih dvorišč in zelenic je te v zadnjih letih spremenilo v plačljiva parkirišča, ki so cenovno ugodnejša od parkirnih hiš. Denimo v okolici ljubljanskih bolnišnic in kliničnega centra. Na MOL-u pravijo, da odpiranja novih zasebnih parkirišč ne podpirajo. Gradbena dovoljenja pa, kot pravijo, izdajajo upravne enote.

"Kot je znano, smo lani sprejeli Celovito prometno strategijo z akcijskim načrtom ukrepov, ki je nadgradnja leta 2012 sprejete Prometne politike MOL-a. Namen teh dokumentov je sprememba potovalnih navad občanov in obiskovalcev Ljubljane v bolj trajnostne, predvsem usmeritev k hoji, kolesarjenju in uporabi javnega potniškega prometa za opravljanje vsakdanjih potovanj. Eden od ciljev je tudi zmanjševanje števila avtomobilov v mestnem središču, na kar med drugim vplivamo s strožjo parkirno politiko. Izvedba tovrstnih parkirišč je torej v neskladju z navedenimi cilji in jih zato ne podpiramo," pravijo na MOL-u.

Investitorji v zasebna parkirišča morajo sicer na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MOL-a za ureditev pridobiti soglasja za morebitno novo ureditev cestnega priključka, za poseg v varovalnem pasu javne ceste, za odmike ...

Inšpektorat MOL-a pa v primerih uporabe zasebnega zemljišča za parkirišče nima pristojnosti ukrepanja glede morebitne nenamenske rabe zemljišča. Ukrepa namreč lahko le ob morebitnih nepravilnostih pri "gradnji in rekonstrukciji priključkov nekategoriziranih cest in individualnih priključkov."

Posebnih evidenc inšpektorji ne vodijo
Za preverjanje ustreznosti gradbenih dovoljenj je pristojen inšpektorat za okolje in prostor. Toda podatkov glede nadzorov parkirišč, denimo koliko je bilo odkritih nepravilnosti, nimajo oz. jih ne vodijo posebej.

Na gradbeni inšpekciji Inšpektorata RS za okolje in prostor pojasnjujejo, da so med objekti nadzora tudi parkirišča, vendar posebnih evidenc v zvezi z vrsto objektov, ki jih nadzirajo, ne vodijo. Vendar so večkrat, kot pravijo, "v okviru usmerjenih akcij nadzora nad objekti v javni rabi preverjali tudi tovrstne objekte".