"Ocenjena odstopanja so posledica zaostrenih razmer poslovanja ob nadaljevanju energetske krize in državnih ukrepov za blažitev njenih posledic," so zapisali v objavi na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Na poslovanje in s tem na doseganje načrta je izrazito vplivala regulacija cen goriv, električne energije in zemeljskega plina na trgih, kjer skupina Petrol posluje. Pomemben negativen vpliv je imelo tudi poslovanje Geoplina, ki je bil zaradi vojne v Ukrajini izpostavljen nedobavam ruskega zemeljskega plina in visoki volatilnosti cen zemeljskega plina, so pojasnili.

Na rast prihodkov sta poleg višjih nabavnih in prodajnih cen pogonskih goriv in energentov vplivali tudi z nizkimi cenami spodbujena povečana količinska prodaja goriv in derivatov ter priključitev družbe Crodux derivati dva v skupino.

Skupina Petrol je lani prodala 4,2 milijona ton goriv in derivatov, kar je 13 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Zaradi visokih nabavnih cen vseh energentov ter vpliva regulacije cen goriv in drugih energentov se povečanje ni odrazilo v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu. Ta je znašal 372,5 milijona evrov oz. 58 odstotkov načrtovanega.

Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je dosegel 95,9 milijona evrov, kar je 32 odstotkov načrta. Največji negativni vpliv na to je imela regulacija pogonskih goriv na vseh trgih, katere učinek je po ocenah znašal 180,1 milijona evrov.

Na skupine EBITDA je pomembno vplival tudi negativen poslovni izid v družbi Geoplin, ki je posledica nedobav zemeljskega plina po ruski pogodbi ter regulacije preostalih energentov na trgih Slovenije in Hrvaške.

Za leto 2022 je skupina načrtovala čisti dobiček v vrednosti 158,3 milijona evrov. Po neuradnih podatkih je imela 12,1 milijona evrov izgube.

Vse leto so veliko pozornosti namenjali obvladovanju stroškov, vendar se odstopanju glede na načrt niso mogli v celoti izogniti. Stroški so po oceni znašali 477,7 milijona evrov, po načrtih pa naj bi 452,5 milijona evrov. Glavnina rasti je vezana na povečano prodajo, predvsem na stroške logistike, so pojasnili.

Spremenjenim okoliščinam je morala družba prilagoditi tudi naložbena sredstva. Za nadaljnji razvoj naj bi po načrtu namenili 100 milijonov evrov, po oceni pa so jih 60 milijonov evrov, od tega več kot polovico za projekte energetskega prehoda.

Ocenjeni podatki ne vključujejo morebitne zahtevane povrnitve škode, ki je v letu 2022 nastala zaradi regulacije cen goriv v Sloveniji (v vrednosti 106 milijonov evrov) in na Hrvaškem (v vrednosti ni 52,1 milijona evrov), so še navedli.