Kot je znano, je ministrstvo za okolje in prostor predlagalo spremembe zakona o graditvi objektov, po katerih bi lahko v lastni režiji gradili le objekte, manjše od 30 kvadratnih metrov. S tem ukrepom naj bi preprečili delo na črno in spodbudili gradbeni sektor.

"Med Slovenci je premočno razvita kultura prizidkov"
"Takšen zakon ali takšna usmeritev ne bo imela nobenega učinka, kajti med Slovenci je premočno razvita kultura prizidkov, da bi se jo dalo zlahka nadzirati oz. da bi se jo dalo kakor koli usmerjati," je prepričan Kovač.

Trdi, da tega ni mogoče izkoreniniti in da zakon ne bo imel posebnega učinka na izkoreninjenje črnega dela. "Lahko ima v tem smislu mogoče celo nekakšen kontraproduktiven socialno-političen učinek," meni.

Kovač: To je težko nadzirati in zato sankcionirati
Ekonomist Bogomir Kovač je za MMC pojasnil, da se je Slovenija pri pripravi zakona malo zgledovala po Avstrijcih: "Tam lahko pride do absurdne situacije. Ali je košnja domače trave ali striženje meje nekaj, kar je lahko domače opravilo, ali je za to treba imeti izvedenca ali profesionalca? Ali, recimo, beljenje stanovanja ali fasade? V Avstriji je beljenje domačega stanovanja problem. Veliko ljudi je prijavilo soseda v bloku in potem so ljudje belili tako, da so imeli zagrnjene zavese, v resnici pa bi to že bila dejavnost, ki bi jo moral opravljati profesionalni mojster kot svojo obrtno dejavnost."

Prepričan je, da je predlog sprememb zakona relativno nedodelan. "Mislim, da s takimi pristopi, ki jih tako ali tako ne morete nikoli sankcionirati, ker jih ne morete nadzirati, ne bomo ničesar storili, razen sprožili slabo voljo in odpor. Hkrati pa na neki način dušimo tisto, kar je najpomembneje: da si ljudje sami pomagajo," je opozoril.

Sporočilo zakona napačno?
Meni, da je sporočilo zakona "rahlo napačno". "Ljudi je treba v kriznih obdobjih spodbujati, da bodo čim bolj kreativni, čim bolj pridni, delavni, da bodo šli v takšne in drugačne oblike pomoči in samopomoči ali sopomoči. To je nekaj, kar se mi v tem hipu niti ne zdi prava poslovno-politična filozofija. Sporočilo takšnega zakona je zelo sporno, izvedba takšnega zakona pa seveda zelo problematična ali pa skoraj nemogoča. Zapletov pri izvajanju je lahko, kolikor hočete," je prepričan.

Zatrdil je, da trenutno ni čas, da bi navidezno sprostili delo in obrtno dejavnost, po drugi strani pa ljudem onemogočili, da bi si sami pomagali, če so v stiskah. "Kajti nesporno je moje delo, če nekaj znam, zagotovo cenejše še v tem smislu, da si znižam domače stroške, investicijske stroške, ker sam nekaj počnem," je pojasnil.

"Imamo vedno bolj nesposobne uradnike"
Meni, da je pri urejanju projektne dokumentacije za gradnjo, pri odločanju, kaj je predmet tistih del, ki zahtevajo zgolj prijavo ali pa gradbeno dovoljenje, še nekaj manevrskega prostora.

"Ampak to je v končni fazi tudi stvar presojevalcev na upravnih enotah, ki morajo imeti zelo jasne predstavo in pristojnosti. Tukaj zakon sam po sebi ni dovolj, potrebna je ustrezna strokovna presoja ter dovolj pameti in odločnosti organa, ki odloča. Po navadi imamo tukaj probleme, ker so ti ljudje na administrativni ravni običajno prešibki in premalo strokovni, da bi lahko pametno odločali. To so zelo konkretne stvari, ker je na koncu treba imeti neko presojo," je poudaril.

Dodal je, da so imeli državni uradniki v starih časih, v časih pred Jugoslavijo, ko se je mnogo manj gradilo, pravico, da so odločali, kaj je kaj. "Zdaj se mi zelo veliko zanašamo na zakone in imamo vedno bolj nesposobne uradnike," je dejal in opozoril, da je to področje zelo megleno.

Kovač: Stroka premalo sodeluje pri nastajanju zakonov
Dejal je, da so spremembe zakona v celoti problematične, saj se stroka, gradbena in arhitekturna, ki naj po takšnih zakonih deluje, ne vključuje že v samo pripravo zakona oz. njegovih dopolnitev. Opozoril je, da morajo pri pripravi zakona sodelovati ljudje, ki stvari poznajo. "Zato, da ne nastaja to v nekih uradniških krogih ministrstva za okolje in prostor ali gospodarskega ministrstva zaradi nekih drugih, tretjih, četrtih potreb, ne da bi se zelo jasno vedelo, kakšni so realni problemi," je povedal Kovač.

Prepričan je, da sta glavna skrb in glavna težava v Sloveniji, kadar koli se lotevamo tovrstnih stvari, kdaj je v pripravo zakonov in samo delovanje vključena stroka. "Imamo inženirsko zbornico, imamo arhitekturno zbornico, tam so ljudje, ki te stvari počno, ki imajo svoje izvedbeno znanje, a jih premalo vključujemo v pripravo zakonov. In potem imamo težave, ko se začenjamo na ravni politike na javnih obravnavah tako ali drugače loviti za rep," je opozoril.

Bela lahko prežene črno in sivo?
Meni, da bi se dalo delo na črno zmanjšati z belim delom, s projektom, s katerim bi država pospeševala delo ljudi, ne pa, da bi jih omejevala. "Vsi, ki ste sposobni delati, ki delate poklicno ali sicer, delajte. Tako bi zaznali belo ekonomijo. Če pa je bela, ni ne črne ne sive," meni Kovač.

Pezdir: Zakon je popolnoma nesmiseln
Ekonomist Rado Pezdir ima podobno negativno mnenje o spremembah zakona o graditvi objektov: "Zakon se mi zdi popolnoma nesmiseln. Če je nekdo sposoben sam zgraditi svoje bivališče ob upoštevanju vseh veljavnih standardov, ni razloga, da tega ne bi smel početi. In če lahko stabilno udejanji posledice svojih pravic, ne vem, zakaj bi te pravice morali zmanjševati. Tudi ne razumem, zakaj bi državo moralo zanimati, kdo gradi moje bivališče."

Spremembe zakona se mu ne zdijo smiselne, ker dražijo gradnjo stanovanj in s tem povzročajo rento gradbenikom, posameznikom pa nalagajo bistveno višje stroške gradnje kot pred tem.

"Delo na črno je problem regulatorja, ne tistega, ki gradi"
Pezdir je dejal, da lahko delo na črno prepreči le učinkovita zakonodaja, ne pa prenos pravic na drugega izvajalca. "Kako se opravlja delo na črno pri slovenskih gradbincih, smo imeli v zadnjih letih priložnost videli zelo nazorno," je opozoril.

"Če je problem delo na črno, je to problem ustreznega regulatorja, in ne tistega, ki gradi in financira stanovanje. Ne vem, zakaj bi morali gradbeni sektor spodbujati tako, da se prepoveduje legalna dejavnost samogradnje. Bo naslednji korak prepoved kuhanja doma, zato da bi spodbujali gostinski sektor? Tudi ne razumem, zakaj bi morali kakor koli reševati gradbeni sektor, ali kdo rešuje vaše družinske proračune," še sprašuje Pezdir.