"Za Slovenijo je ključno, da ima stabilno in predvidljivo ter do gospodarstva prijazno davčno okolje ... Treba je sprejemati odločitve, ki ne gredo v škodo gospodarstva. To ne pomeni nižanja davkov za vsako ceno, a prepogoste spremembe dohodnine in davka na dobiček ne pomenijo stabilnega, predvidljivega davčnega okolja in posledično smo manj konkurenčni," je na slovesnosti s podelitvijo letošnjih nagrad Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Ljubljani dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Dodala je, da je to eno od pomembnejših razvojnih vprašanj naše države, pri katerem "ne bi smelo biti prostora za strankarska preigravanja". Po njenem mnenju investitorji upravičeno pričakujejo, da jim bo vlada vsaj za določeno obdobje zagotovila nespremenjene pogoje poslovanja.

Slovenija je ob vstopu v EU veljala za prvaka nove povezave, a so jo nekatere od držav, s katerimi je vstopila v EU, dohitele in tudi že prehitele. "Če želi Slovenija znova zagnati vse svoje družbene in gospodarske potenciale ter stopati po poti najbolj razvitih družb, se bomo težko izognili resnim in celovitim reformam," je poudarila.

Dodala je, da smo še v času, ko ni potrebe, da bi bile te reforme boleče, niti ni potrebe, da bi ena interesna skupina prevladala nad drugo. "A le, če se jih lotimo iskreno, pošteno, strokovno in takoj. V ospredju naj bo dobrobit države kot celote in vseh njenih vitalnih podsistemov. Ključno vodilo reform mora biti, da bodo zaradi njih državljanke in državljani živeli bolje, kar pa lahko zagotovimo le skupaj z gospodarstvom," je povedala in poudarila, da ni močne socialne države brez močnega gospodarstva.

Zahvalila se je celotnemu slovenskemu gospodarstvu, "ki se kljub negotovim razmeram na svetovnih trgih ponaša s številnimi uspehi tudi v letu 2023", in opozorila, da se bodo negotovosti – med drugim zaradi vojn, ohlajanja nemškega gospodarstva, težav v logistiki skozi Sueški prekop – odrazile v poslovanju tudi letos. Poudarila je strukturna neskladja na trgu dela, nekonkurenčnost pri pridobivanju strokovnjakov iz tujine zaradi visoke obdavčitve plač.

Tudi predsednik GZS-ja Tibor Šimonka je v nagovoru pozval k ustvarjanju konkurenčnih poslovnih pogojev za gospodarstvo. "Resetirajmo nepotrebno regulacijo in delajmo v smeri hitrejšega umeščanja tako gospodarskih kot infrastrukturnih projektov v prostor, dosezimo energetsko samozadostnost, s tem tudi suverenost države ter konkurenčne cene in pogoje," je pozval.

Podjetja bodo namreč uspešnejša in družba bo bogatejša, da bo lahko izvedla zeleni prehod in dosegla trajnostni razvoj, je poudaril.

O umetnosti vodenja, ki je tema letošnjih nagrad GZS-ja, je Šimonka dejal, da mora imeti dober vodja med drugim ustrezne karakterne značilnosti, talent, vizijo in voljo, sposoben mora biti zaznati širšo sliko in voditi z zgledom, imeti pa mora tudi poslovne uspehe. "In to na GZS-ju vsa ta leta iščemo – nagrajujemo poslovno uspešna podjetja, ki dosegajo in ohranjajo poslovne rezultate na daljši rok," je dejal predsednik GZS-ja.

Letos štirje nagrajenci za izjemne gospodarske dosežke

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je za leto 2023 podelila štiri nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, najstarejša in najprestižnejša tovrstna priznanja v Sloveniji, ki jih podeljujejo že od leta 1969.

Nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke so letos prejeli ustanovitelj in prokurist podjetja Siliko z Vrhnike Janko Koprivec, direktor družbe Roletarstvo Medle iz Novega mesta Robert Medle, direktor družbe Kolding s Prevalj Milan Košeljnik ter direktor družbe Megras iz Murske Sobote Dragan Mešič.

Janko Koprivec je Siliko ustanovil leta 1984, takrat še kot samostojni podjetnik. Podjetje je razvojni dobavitelj in proizvajalec tehničnih izdelkov iz elastomerov in termoplastov s 598 zaposlenimi in je prisotno na več kot 30 tujih trgih. V letu 2023 je ustvarilo 104,9 milijona evrov prihodkov, dobiček pred obdavčitvijo pa je znašal 10,9 milijona evrov.

Z razvojem v dobavitelja za nemško avtomobilsko panogo je Siliko pridobil izjemen vpogled v dogajanje in nove trende v industriji. To mu omogoča, da je bistveno bolje pripravljen na smeri razvoja nemške avtomobilske industrije, so pojasnili na GZS-ju. Z višjo kompleksnostjo produktov in pozicioniranjem podjetja kot kompetentnega partnerja z visokotehnološkimi rešitvami so si postavili temelje jasno začrtane poti za obstoj in rast tudi v prihajajočih letih, so dodali.

Robert Medle je predstavnik druge generacije družinskega podjetja, ki se je razvilo iz očetove obrtne delavnice pred 47 leti. Njihovi glavni produkti so rolete in žaluzije ter proizvodnja polizdelkov za izdelavo rolet, žaluzij in PVC-oken. Pod njegovim vodstvom se je število zaposlenih povečalo s 50 na 200, prihodki podjetja so se ob koncu leta 2023 ustavili pri 42,7 milijona evrov, dobiček pred obdavčitvijo pa je dosegel 8,1 milijona evrov.

Komisija za nagrade je v obrazložitvi še zapisala, da rast podjetja Medle, ki je v zadnjih treh letih povečalo produktivnost za izjemnih 30 odstotkov, temelji na multiplikacijskih učinkih vlaganj v razvoj izdelkov in storitev, digitalizacijo in optimizacijo poslovnih in proizvodnih procesov, promocijske in marketinške dejavnosti in posodobitev proizvodnih zmogljivosti.

Podjetje Kolding je bilo ustanovljeno leta 1993 in velja za priznanega proizvajalca visokokakovostnih valjev, rezervnih delov ter druge metalurške opreme. Dejavno pa je še v drugih panogah, kot so energetika, rudarstvo in inženiring. Lani je imelo pod vodstvom Milana Košeljnika 9,8 milijona evrov prihodkov, dobiček pred obdavčitvijo pa je znašal 900.000 evrov. Cilj je, da z lastnimi razvojnimi projekti postanejo uveljavljen proizvajalec metalurške opreme z lastno blagovno znamko.

V Koldingu, ki ima 44 zaposlenih, so se v letu 2022 zaradi vojne v Ukrajini spoprijeli z izgubo svojega največjega, ruskega trga. Toda zaradi izjemne prilagodljivosti in sposobnosti hitre preusmeritve na druge tuje trge, predvsem znotraj EU-ja, ter na nove trge, kot so ZDA, Egipt in Indija, so izvoz v obdobju med letoma 2020 in 2022 celo povečali za 25 odstotkov, so zapisali na GZS-ju.

Podjetje Megras, ki ga vodi Dragan Mešič, je bilo ustanovljeno leta 1991 in je prepoznaven ter poslovno uspešen dobavitelj prirobnic na trgih Evrope in širše. Kot piše v obrazložitvi nagrade, je podjetje tudi v času kriz v zadnjih treh letih ohranilo stabilnost in celo izboljšalo prodajo. Veliko pozornosti so namenili krepitvi prodaje glavnega izdelka prirobnic obstoječim in novim kupcem s trgov Nemčije, Avstrije, Italije, Turčije in Slovenije ter vzpostavitvi prodaje na novih trgih.

Megras, ki zaposluje 40 ljudi, po navedbah komisije za nagrade odlikuje tudi skupno razvijanje inovativnih rešitev z dobavitelji in kupci. V letu 2023 je ustvarilo 6,6 milijona evrov prihodkov ter 866.000 evrov dobička pred obdavčitvijo.