Na videokonferenci strokovnega sveta, v katerem z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo sodelujejo reprezentativne gospodarske organizacije, so predstavili smernice za osmi protikoronski sveženj, ki prinaša subvencioniranje čakanja na delo do 30. aprila z možnostjo podaljšanja še za nadaljnja dva meseca in razbremenitev delodajalcev za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.

Dodatno se je pri ukrepu subvencioniranja skrajšanega delovnega časa omogočila pridobitev pomoči podjetjem, ki so registrirana do 18. oktobra, zagotovljenih pa bo tudi dodatnih 10 milijonov evrov pomoči prek SID banke za gospodarske subjekte s področja cestnih prevozov, so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Predsednica zbornice Mariča Lah je na seji spomnila, da trgovci, ki so z odlokom vlade zaprti, pričakujejo podaljšanje ukrepa čakanja na delo najmanj do sredine leta, povrnitev fiksnih stroškov v celoti, pavšalno nadomestilo za izgubljene prihodke od prodaje po vzoru nekaterih drugih držav in večje subvencioniranje predvidenega zakonskega dviga minimalne plače, kot ga je predlagalo ministrstvo za delo, so sporočili iz TZS-ja.

Državna pomoč je premajhna

Tudi če bi država sofinancirala 42 odstotkov dviga minimalne plače, bi bilo to, kot ugotavlja zbornica, premalo. "Zato pozivamo vse pristojne, da v izogib dodatnemu odpuščanju zaposlenih ustrezno povečajo višino tega sofinanciranja," je pozvala predsednica zbornice.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ob tem poudaril, da je pomembno, da bo zakon sprejet čim hitreje, da se podaljša subvencioniranje čakanja na delo, saj se gospodarstvo spopada z velikimi izzivi. Prav tako je treba urediti stanje v gospodarstvu zaradi dviga minimalne plače s 1. januarjem 2021.

"Zato v osnutek niso vključeni predlogi ukrepov, ki smo jih pripravili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in so nastali na podlagi pobud delodajalskih organizacij, vendar bodo upoštevani v prihodnjih interventnih svežnjih zakonodaje. Pripravljeni predlogi so namenjeni predvsem dejavnostim, ki jim je onemogočeno oz. oteženo poslovanje zaradi vladnih odlokov," je zagotovil minister. Dodal je, da pa so z novimi ukrepi predlagali posebne spodbude za organizatorje dogodkov in za druge "zaprte" dejavnosti.

Neživilski trgovci pa si še bolj kot pravočasnih in zadostnih podpornih ukrepov želijo čimprejšnjega odprtja svojih prodajaln, zato vlado pozivajo, naj odpre neživilske trgovine v vseh tistih regijah, kjer epidemiološki podatki to omogočajo.

Cepljenje zaposlenih v prodajalnah

Pristojnim so v razmislek predlagali še, da se vsaj zaposleni, ki ves čas trajanja epidemije covida-19 delajo v prodajalnah, vključijo na seznam za prioritetno cepljenje, podpirajo pa tudi prizadevanja po čim večjem obsegu testiranja.

"Posamezne države, članice EU-ja, so za subjekte, ki zaradi ukrepov ne smejo opravljati svoje dejavnosti, z namenom ohranitve čim večjega števila delovnih mest sprejele posebne, ciljno usmerjene ukrepe, zato je skrajni čas, da tem smernicam sledimo in jih uveljavimo tudi v naši državi. Razmere v slovenski trgovini so skrajno resne," so navedli.

Po razpoložljivih podatkih Eruostata so namreč v Sloveniji novembra prihodki v trgovini na drobno novembra upadli za 14,3 odstotka, medtem ko je bil padec v EU-ju le dvoodstoten.

Predstavniki gospodarskih organizacij so na seji predlagali oblikovanje delovne skupine, v kateri bi pravočasno pripravili predloge ukrepov in jih strokovno utemeljili. Vsi pa so poudarili, da je treba ukrep glede omilitve posledic uvedbe minimalne plače še preučiti in ga dopolniti.

Pivovarji na robu obupa

Združenje slovenskih pivovarn vlado poziva k nujni pomoči pivovarjem za preživetje. Kot so poudarili, so ena najbolj prizadetih gospodarskih panog pri nas zaradi epidemije covida-19, dosedanja državna pomoč pa ne zadostuje, da bi pivovarji, predvsem manjši, preživeli. Med drugim predlagajo opustitev trošarin na alkohol v letu 2021.

"Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da trenutni svežnji pomoči pivovarjem nikakor ne bodo mogli pomagati. Ker sta obstala gostinstvo in turizem, so tudi pivovarji obstali – predvsem majhni. Da bodo lahko ob ponovnem odprtju gostinstva in turizma znova zagnali svoja podjetja in hitro okrevali, potrebujejo ustrezno podporo," so navedli v združenju, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju.

Opustitev trošarin na alkohol?

Vladi poleg opustitve trošarin na alkohol v letošnjem letu za prihodnja leta predlagajo splošno znižanje trošarin, pa tudi poplačilo odprtih terjatev do gostinskega sektorja, nadomestilo za izdelke s pretečenim rokom trajanja, ker je sektor gostinstva in turizma zaprt, pa tudi povrnitev fiksnih stroškov obratovanja.

"Mali pivovarji še vedno menijo, da je najučinkovitejši instrument pomoči oprostitev trošarine v tem letu. S tem se bodo vsaj za nekaj časa izenačili z drugimi sektorji, ki trošarin na alkohol ne plačujejo. Ker bo okrevanje trajalo vsaj nekaj let, je treba razmišljati o sistemu trošarin tudi za naprej," so navedli.

Dodali so, da so terjatve do gostincev po prvem valu epidemije še vedno odprte, pivovarji pa se zavedajo, da tudi po odprtju gostinstva in turizma še nekaj časa ne bodo sposobni redno plačevati prevzetega blaga. To je dodaten element, ki posebej malim pivovarskim podjetjem, ki so v večinskem delu vezani na gostinsko dejavnost, ne prinaša upanja za hitro okrevanje tudi pivovarske panoge.

Nepoplačane terjatve in nepopito pivo

"Kljub razumevanju in želji po sodelovanju z vsemi partnerji v pivovarsko-gostinski verigi vrednosti nepoplačanih terjatev pivovarji vendarle ne morejo prevzeti nase. Ocenjujemo, da je odprtih terjatev približno 300.000 evrov, in to takšnih, za katere že lahko ocenijo, da jih ne bodo mogli izterjati," so navedli.

Po navedbah združenja je zaradi epidemije na trgu in v zalogi pivovarjev vsaj okoli 100.000 litrov piva s pretečenim rokom uporabe. Gre za pivo v sodčkih, ki je bilo namenjeno gostinskemu sektorju in ni za prosto prodajo. Pivovarji predlagajo oprostitev trošarin in nadomestilo za uničenje za to blago.