Eno glavnih vprašanj ostaja, ali se bo ameriškemu gospodarstvu uspelo izogniti recesiji. "Skoraj nemogoče je, da bo Fed inflacijo znižal, ne da bi povzročil recesijo," se boji nekdanji glavni ekonomist Mednarodnega denarnega sklada Ken Rogoff: "Fed bo moral imeti veliko sreče, če se bo želel izogniti recesiji, a trenutno bolj kaže, da ima prednost znižanje inflacije." Profesor s Harvarda meni, da je šok z dobavnimi verigami večji izziv, kot meni Fed, bil pa je tudi sicer kritičen do politik centralnih bank, da so svet pripeljale v trenutni položaj: "To se ne bi smelo zgoditi, likvidnostnih spodbud je bilo preveč in trajale so predolgo."
Medvedjim trendom pogosto sledi recesija
Fed je bil vsaj od finančne krize 2008 zavetnik vlagateljev, njegove poteze so trgu vselej vlivale optimizem. Zdaj je drugače. Kot je znano, je indeks S & P 500 junija zdrsnil v medvedje območje, saj je od rekorda oddaljen že več kot 20 odstotkov. Po drugi svetovni vojni je medvedji trend na Wall Streetu v povprečju trajal približno leto dni, S & P pa je povprečno izgubil 33 odstotkov. Če bo tudi tokrat podobno, se je treba pripraviti na nadaljnje padce, preden bi videli preobrat. Medvedja gibanja na borzi so slab signal za celotno gospodarstvo, saj pogosto sledi recesija. Po letu 1958 je bilo v New Yorku 11 medvedjih trendov, ki so osemkrat privedli tudi do recesije. Vsa štiri zadnja medvedja obdobja (1990, 2000–2003, 2007–2009 in 2020) so gospodarstvu prinesla recesijo.
V sredo objava ameriške junijske inflacije
Dow Jones se je zadnji teden zvišal za 0,8 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq (v petek se je povzpel petič v nizu, kar se ni zgodilo od novembra) pa za 4,6 odstotka. Komentarji nekaterih Fedovih uradnikov so pozitivno vplivali na razpoloženje. Christopher Waller je strahove pred recesijo označil za pretirane. Napovedal je, da bo Fed (tako kot na junijski seji) ta mesec obresti zvišal za dodatne 0,75 odstotne točke, septembra pa naj bi sledil dvig v vrednosti 50 bazičnih točk. Predsednik Fedove podružnice v St. Louisu James Bullard je medtem poudaril, da so možnosti za mehak pristanek ameriškega gospodarstva precej dobre. V sredo bo zelo pomembna objava o ameriški junijski inflaciji, potem ko je bila majska pri 8,6 odstotka najvišja v več kot štirih desetletjih, kar je povzročilo preplah na finančnih trgih.
Dow Jones (New York) | 31.338 točk (tedenska sprememba: +0,8 %) |
S & P 500 (New York) | 3.899 točk (+1,9 %) |
Nasdaq (New York) | 11.635 točk (+4,6 %) |
DAX30 (Frankfurt) | 13.015 točk (+1,6 %) |
Nikkei (Tokio) | 26.813 točk (+1,9 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 1.132 točk (+1,3 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: +2,29 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: +3,08 % |
EUR/USD | 1,0185 (-2,3 %) |
EUR/CHF | 0,9945 (-0,6 %) |
bitcoin | 21.220 USD (+10 %) |
nafta brent | 106,75 USD (-4,4 %) |
zlato | 1.742 USD (-3,8 %) |
evribor (šestmesečni) | +0,322 % |
Evro vse bližje pariteti
Tudi v evrskem območju bodo šle obrestne mere ta mesec končno navzgor. Član sveta ECB-ja (in guverner avstrijske centralne banke) Robert Holzmann je v intervjuju za Kronen Zeitung povedal, da bi morala Evropska centralna banka do septembra obresti zvišati za 125 bazičnih točk, če se inflacija ne bo umirila. Na seji 21. julija naj bi šle obresti navzgor za pol odstotne točke, na naslednjem sestanku 8. septembra pa še za 75 bazičnih točk. Kljub tem napovedim evro zaradi strahu pred jesensko energetsko krizo še naprej drsi navzdol in je v petek pogledal pod 1,01 dolarja, tako da je pariteta (en dolar za en evro) vse bližje. V primerjavi s švicarskim frankom je evro že nekaj dni pod pariteto. Kriptovalute so si opomogle, predvsem vodilni dve, torej bitcoin in eter. Bitcoin je v soboto dosegel 22 tisoč dolarjev, kar je 17 odstotkov več, kot je bila njegova vrednost konec junija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje