Luka Žakelj iz analitsko raziskovalnega centra na Banki Slovenije je za Radio Slovenija ocenil, da so razmere na trgu dela boljše, kot so bile pred izbruhom pandemije. "Dejansko zadnji podatki za registrirano brezposelnost kažejo, da je nižja, kot je bila v istih mesecih leta 2019," je ocenil.

Podatki statističnega urada (SURS) kažejo, da je bilo v drugem četrtletju letos 44 tisoč oseb brez dela, kar je za 11 tisoč oziroma petino manj kot v prejšnjem četrtletju.

"Povpraševanje po delavcih je izrazito močno, prav tako je tudi zelo visoko število prostih delovnih mest, podjetja pa praktično iz vseh dejavnosti poročajo o pomanjkanju delavcev," pojasnjuje Žakelj.

Posledično se krepijo pritiski na zvišanje plač, ki so se že prelili v višje plače. Na medletni ravni so se namreč plače junija zvišale za 7,7 odstotka. V kulturnih, rekreacijskih in razvedrilnih dejavnostih za dobrih 17 odstotkov, v panogi izobraževanje za 15, v zdravstvu za 6,6 in največ v gostinstvu in turizmu za 16,8 odstotka na medletni ravni.

Žakelj meni, da je bilo rast v gostinstvu in turizmu zaradi številnih prehodov zaposlenih v druge dejavnosti, pričakovati: "Ti dejavnosti sta bili med najbolj prizadetimi, zato ne bi bilo nenavadno, da bi se marsikdo odločil za prehod v predelovalne dejavnosti, kjer krize povpraševanja že dolgo ne občutijo več."

Zvišane plače sicer po eni strani prinašajo večje tveganje za inflacijo, po drugi pa tudi spodbudo za investicije v posodobitev proizvodnih tehnologij, na primer v avtomatizacijo.

Število brezposelnih mladih je upadlo

Na Zavodu za zaposlovanje je bilo sicer ob koncu preteklega meseca po podatkih vlade prijavljenih približno 69.300 brezposelnih. Na zavodu za zaposlovanje se bodo septembra začeli prijavljati iskalci prve zaposlitve.

Tako malo prijavljenih mladih na zavodu za zaposlovanje, kot jih je trenutno, že dolgo ni bilo.

Za delodajalce pa so bolj kot študij pomembne osebnostne lastnosti, saj iščejo zanesljive in delovne kadre. Smer študija ni tako zelo pomembna, razen v poklicih, ki so najbolj iskani, je za Radio Slovenija pojasnil ekonomist Marko Pahor: "Za študente informatike in računalništva je značilno, da velikokrat ne končajo študija, ker začnejo delati, preden diplomirajo."

Poleg informatikov delodajalci iščejo zdravstvene kadre, strojne in elektroinženirje … Tudi mladi, ki dokončajo študij, kjer ni direktnih potreb npr. filozofi, antropologi, poslovni sekretarji, so zaposljivi. Svoja znanja morajo nadgraditi, poudarja Barbara Gogala iz zavoda za zaposlovanje.

"Njihova priložnost je pridobivanje kompetenc, predvsem na področju poglobljenih digitalnih kompetenc, ki presegajo komuniciranje in uporabo aplikacij, ampak se dotikajo obdelave velike količine podatkov, osnov programiranja, varnosti na spletu in na tem svetu", je pojasnila.

Še vedno pa obstajajo posamezniki, ki dela ne dobijo. Ti potrebujejo personalizirane in usklajene ukrepe, ki bodo prispevali k premagovanju ovir za vstop na trg dela. Zaradi izrazito negativnih demografskih trendov si Slovenija ne more privoščiti, da bi se potencial mladih začel izgubljati.