Hrvaška bo Evropsko komisijo zaprosila za 3,6 milijarde evrov posojila v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki bi jih namenila tudi za širitev terminala LNG ter gradnjo plinovoda, je pred dnevi za hrvaški časopis Jutarnji list potrdil posebni svetovalec hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in glavni koordinator nacionalnega sklada za okrevanje in odpornost Zvonimir Savić.

Po trenutnih načrtih je predvideno povečanje zmogljivosti terminala LNG z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina letno.

Vlada je že avgusta lani sprejela odločitev o širitvi terminala LNG in gradnji plinovoda Zlobin-Bosiljevo. Skupna vrednost naložbe znaša 180 milijonov evrov. Od tega nameravajo 25 milijonov evrov vložiti v povečanje zmogljivosti terminala LNG, 155 milijonov evrov pa v širitev plinovodne mreže.

Predstavniki podjetij LNG Hrvatska in Wartsila Gas Solutions iz Norveške so v petek tako že podpisali dogovor o dobavi dodatnega uplinjevalnega modula v vrednosti 22,9 milijona evrov, ki bo omogočil podvojitev zmogljivosti terminala LNG na Krku.

Predsednik uprave družbe Plinacro, ki dela pri projektu plinovoda Zlobin-Bosiljevo, Ivica Arar je ob tem dejal, da so že začeli postopek nabave opreme in cevi, objavili pa so tudi razpis za dela na plinovodu, ki naj bi jih končali do konca leta 2025.

"S tem plinovodom povečujemo zmogljivost našega transportnega sistema na 3,6 milijarde kubičnih metrov plina," je povedal Arar. Pojasnil je, da so za transport novih količin plina s terminala LNG v Slovenijo in na Madžarsko potrebni dodatni plinovodi.

Za plinovod do Slovenije so že pridobili gradbeno dovoljenje in se dogovorili, katera stran mora kaj narediti. Če bodo sredstva zagotovljena v kratkem času, lahko začnejo gradnjo plinovoda proti Sloveniji, medtem ko bi gradnjo plinovoda proti Madžarski po njegovi oceni lahko začeli v naslednjih treh do štirih letih.

Vstopna točka za dobavo plina Evropi

Razširjeni terminal LNG na Krku bo začel obratovati predvidoma spomladi leta 2025, je že na začetku meseca napovedal direktor za operativne in tehnične zadeve družbe LNG Hrvatska Ivan Fugas za portal SeeNews.com.

Hrvaška vlada se je doslej zavezala, da bo financirala širitev, vendar upa, da bo mogoče pridobiti tudi nepovratna evropska sredstva. Doslej so pripravili 80 odstotkov razpisne in tehnične dokumentacije za projekt širitve. Dela naj bi začeli do julija in jih končali do januarja ali februarja 2025, vendar bo treba na začetek obratovanja počakati do konca ogrevalne sezone istega leta, je pojasnil Fugas.

O širitvi terminala ter o tem, kako bi postal ena od vstopnih točk za skupno nabavo plina v EU-ju in kako bi lahko Slovenija skupaj z drugimi sosednjimi državami pri tem sodelovala, sta se na srečanju na Brdu pri Kranju konec marca pogovarjala tudi slovenski in hrvaški premier Robert Golob in Andrej Plenković.

Če bi terminal postal vozlišče za srednjo Evropo, bi po Golobovih besedah za investicijo lahko pridobili tudi evropska sredstva. Hkrati bi povečali zmogljivost plinovodnih povezav Krka z BiH-om, Madžarsko ter Slovenijo in naprej z Avstrijo in Bavarsko v Nemčiji.

Po Plenkovićevi oceni je projekt z multilateralno pobudo mogoče spremeniti v evropski projekt, pri čemer pa da je treba povečati prenosne zmogljivosti ter zagotoviti odjemalce plina. Vse hrvaške potrebe namreč ne presegajo 2,8 milijarde kubičnih metrov plina letno.