Na inštitutu so znižali tudi napoved rasti za prihodnje leto, in sicer za 0,6 odstotne točke na 0,9 odstotka. Leta 2026 naj bi se nato bruto domači proizvod (BDP) Nemčije okrepil za 1,5 odstotka.

"Nemško gospodarstvo je obtičalo in je v zatišju, medtem ko se druge države vzpenjajo. Imamo strukturno krizo," je ocenil vodja napovedi pri Ifu Timo Wollmershäuser.

Rast bosta letos zavirala zlasti gradbeni in predelovalni sektor. V prvem naj bi se proizvodnja skrčila za 3,1 odstotka, v drugem pa za dva odstotka.

Kot so Wollmershäuserja v sporočilu za javnost povzeli na inštitutu, se v Nemčiji premalo vlaga, predvsem v predelovalnem sektorju, produktivnost pa že leta stagnira. "Imamo gospodarsko krizo. Stanje naročil je slabo, rast kupne moči pa ne vodi v povečano potrošnjo, ampak k večjim prihrankom, saj so ljudje negotovi," je dejal.

Trenutna stopnja varčevanja znaša 11,3 odstotka, kar je po navedbah Ifa precej nad desetletnim povprečjem, ki je pred pandemijo covida-19 znašalo 10,1 odstotka.

Nemško gospodarstvo se je v drugem četrtletju skrčilo, kar je sprožilo skrbi glede nove recesije. To namreč oznanijo ob krčenju gospodarstva v dveh zaporednih četrtletjih.

Na vprašanje, ali pričakuje recesijo, je Wollmershäuser odvrnil, da se namerno izogiba temu izrazu in da raje govori o krizi, saj da bo gospodarska rast zaradi nihanj enkrat včasih pozitivna, včasih negativna.

Ifo poudaril padec inflacije

So pa kot pozitivno v Ifu izpostavili padec inflacije, ki se bo z lanskega povprečja, ki je bilo pri 5,9 odstotka, letos znižala na 2,2 odstotka. V prihodnjih dveh letih naj bi se inflacija najprej znižala na dva odstotka, nato pa bo nazadovala še za 0,1 odstotne točke.

Na drugi strani se bo stopnja brezposelnosti z lanskih 5,7 odstotka letos povečala na šest odstotkov, prihodnje leto pa naj bi spet začela upadati, najprej na 5,8 odstotka, leta 2026 pa na 5,3 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj bo letos po napovedih inštituta dosegel dva odstotka BDP-ja, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se znižal na 1,3 oziroma 0,9 odstotka BDP-ja.

"Razogljičenje, digitalizacija, demografske spremembe, koronavirus, visoke cene energije in spreminjajoča se vloga Kitajske v svetovnem gospodarstvu pritiskajo na uveljavljene poslovne modele in podjetja silijo v prilagajanje proizvodnih struktur," je še dejal Wollmershäuser.