, novi stečajni upravitelj Mipa, je z družbo Troostwijk Auctions podpisal pogodbo o prodaji stečajnega premoženja Mipa. S tem se je strinjalo tudi sodišče, nekdanji stečajni upravitelj Mipa pa je nad tem zgrožen.

Nizozemska družba je v Mipu že bila. Pred tremi leti je Troostwijk Auctions BV na pobudo DUTB-ja, ki ima večino ločitvenih pravic, torej vse nepremično premoženje Mipa, zastavljeno, hotela odkupiti strojno opremo. Takrat je novogoriške sodišče tej prodaji nasprotovalo, opozarja nekdanji stečajni upravitelj Mipa, Miroslav Benedejčič, češ da stavbe brez strojne opreme nimajo prave vrednosti. Očitno je novi stečajni upravitelj Marko Zaman sodišče oziroma upniški odbor zdaj prepričal o pravih kvalifikacijah te nizozemske družbe za prodajo najprej celotnega kompleksa Mipa v Kromberku, če se to ne bo izšlo, pa za prodajo po delih.

Provizija za Nizozemce
Zamana smo vprašali o višini provizije za nizozemsko družbo pri prodaji Mipovega premoženja, vendar številke ni želel povedati. Je pa poudaril: "Ta provizija je za upnike Mipa nepomembna, ker jo bo v vsakem primeru plačal kupec." Strategija prodaje pa je zasnovana v treh korakih – najprej bodo Nizozemci zbirali interes za nakup Mipa kot celote, drugi korak je zbiranje zavezujočih ponudb za prodajo celotnega kompleksa. Tretji korak pa je prodaja po delih, seveda če Nizozemci ne bodo našli kupca za celoten Mip. Pravzaprav se celotna zgodba prodaje ponavlja po osmih letih. Prvi stečajni upravitelj Benedejčič je dolgo poskušal unovčiti celoten kompleks Mipa v Kromberku, vendar mu v več kot desetih poskusih prodaja ni uspela. Potem so ga zamenjali z Zamanom. In zgodba gre znova od začetka.

Delavcem dolgujejo še 3,3 milijona evrov (brez obresti)
V osmih letih in po številnih neuspešnih prodajah je vrednost stečajnega premoženja drastično padla. Ob začetku stečajnega postopka, 7. aprila 2009, je stečajna masa znašala dobrih 46 milijonov evrov, ob zadnjem poskusu prodaje je padla že pod deset milijonov. Za koliko bodo poskušali zdaj prodati Mip prek Nizozemcev, Zaman ni hotel povedati. Je pa povzel stroške dolgoletnega stečajnega postopka: "Skupni stroški stečajnega postopka so do zdaj narasli že na tri milijone evrov in pol. Za primerjavo – skorajda prav toliko Mip še dolguje nekdanjim delavcem. Brez obresti še vedno več kot 3,3 milijona evrov!" Kdaj si lahko delavci in drugi upniki obetajo poplačilo? Zaman pravi, da bi se postopek prodaje v celoti ali po delih moral končati do konca letošnjega leta. "Če pa ne bom uspel prodati, bom vso zadevo v skladu z zakonom prenesel na upnike. In tu je DUTB največji oziroma je tisti, ki ima večino ločitvenih pravic, torej praktično vse nepremično premoženje, zastavljeno."

(Raz)prodaja živilske industrije
Tu je še primer Agroinda. Klet je slaba banka prodala Ukrajincem, ti so zapravili vse. Zdaj klet rešuje tudi ajdovska občina. Tadej Beočanin, župan občine Ajdovščina: "Ko je Agroind pristal v stečaju, smo pristopili k zbiranju kapitala, ki bi bil sposoben odkupiti celotno vinsko klet." Zato ustanavljajo konzorcij, praviloma naj bi bili v njem domači podjetniki. "V kolikor bi se pa izkazalo, da je potrebno, da bi občine tudi vstopile v ta konzorcij, pa seveda te opcije niso izključene," pravi Beočanin.

Občinski milijon za Mlinotest
Ajdovska občina je milijon evrov pred dvema letoma že vložila v odkup Mlinotesta, kjer je sicer šlo za notranji odkup. David Nabergoj, predsednik uprave Mlinotesta: "Ko je naš tedanji lastnik Vipa Holding stopil v resne likvidnostne težave, kasneje tudi v likvidacijo in so banke začele pleniti premoženje, se pravi delnice Mlinotesta, smo se v podjetju odločili, tudi na pobudo ajdovske občine, da stopimo skupaj." Tako so se ubranili tujih kupcev, je prepričan Nabergoj: "Kajti slovenska živilska industrija je praviloma končala v hrvaških, delno tudi srbskih rokah."

(Tudi) kmetje se bojijo tujih kupcev
Srbski je na primer ajdovski Fructal. Franc Vodopivec s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, sicer tudi sam sadjar, je o tujem nakupu domače živilskopredelovalne industrije kritičen: "Za sadjarje je prodaja Fructala en velik udarec. Jaz sem že takrat napovedal, da breskve po Vipavski dolini ne bodo več cvetele ali pa jih bo bistveno manj. In to se je tudi zgodilo." In tako kmetijstvo na Vipavskem in Goriškem, na tem nekoč vrtu Slovenije, umira na obroke. Edini večji odkupovalec sadja in zelenjave, Erik Kovic iz družbe Polavček, opozarja: "Na vsem tem območju imamo podpisanih med 300 in 350 pogodb s kmeti. Toda to so to večinoma mali kmetje. In zato ni količin in to je velika težava."

Kmetje pozivajo Sklad kmetijskih zemljišč
Da bi kmetije vendarle lahko povečali oziroma zaokrožili, kmetje pozivajo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. V imenu kmetijske zbornice Franc Vodopivec: "Država bi morala prek Sklada kmetijskih zemljišč priskočiti na pomoč tako, kot je enkrat že bilo rečeno - da se s to državno zemljo, Skladovo zemljo, ki je marsikje neobdelana, te kmetije povečajo." Toda kmetje se morajo ob tem bolje samoorganizirati.

Kajti tudi največja zadruga - Kmetijska zadruga Vipava - je na dnu. Imela je največ članov in največ premoženja v državi, ki pa ga je razprodala! Vodopivec je kritičen: "Izvirni greh je to, da vipavska zadruga s tem svojim bogastvom ni znala upravljati. Kajti če zadruga proda svojo lastno hranilnico, kar je naredilo nekdanje vodstvo Kmetijske zadruge Vipava, je to nekaj nezaslišanega! In druga največja napaka vipavske zadruge je bila ta, da je odprodala trgovine na najboljših lokacijah. Vemo pa, da je to likviden denar, ki dnevno priteka noter!"

Več tudi o zadružništvu in zadrugah, ki pri nas ne delujejo dobro, kmečke kooperative v sosednji Italiji pa so na primer zelo uspešne – tudi v pogovoru z Alešem Kuharjem v oddaji Po Sloveniji ob 16.30 na TV SLO 1.