Avtomobilska industrija, turizem in gostinstvo so, kot je poročal Radio Slovenija pričakovali večmesečno podaljšanje možnosti čakanja na delo, ki bi pomenilo, da delavci ostanejo doma in prejmejo nadomestilo plače. Vlada pa se je odločila, da bo raje motivirala delo s skrajšanjem delovnega časa.

Zato so se predstavniki avtomobilske industrije v četrtek sestali z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom in mu predstavili trenutno zelo težko stanje v panogi in predlagali, da bi državno subvencioniranje čakanja na delo, ki se sicer izteče konec maja, podaljšali za vsaj en mesec.

"Koalicijske partnerje bom seznanil s tem predlogom, da vidimo, kako je to možno vključili v tretji paket, ki bo pomagal gospodarstvu," je po sestanku dejal minister Počivalšek.
Po njegovih besedah so se tudi strinjali, da ta ukrep ne bo rešil vseh težav v panogi, zato so se dogovorili tudi, da bodo ustanovili skupino, ki bo pripravila predlog, "kako bomo lahko v bodoče z vlaganji v raziskave, razvoj in inovacije v večji meri kos izzivom, ki so pred avtomobilskim grozdom".

"To je izziv, ki ga bomo morali nasloviti zato, da bo lahko naša industrija, ki je povezana s proizvodnjo avtomobilov, konkurenčna kot dobavitelj in konkurenčna vsem ostalim na tem področju. Vemo, da se v tej industriji trenutno dogajajo tektonski premiki," je dodal Počivalšek.

Predsednik uprave Kolektor Group Radovan Bolko je sestanek ocenil kot zelo konstruktiven. "Situacija v avtomobilski industriji je v tem trenutku dramatična. Vsi vemo, da se prodaja avtomobilov ne odvija, aprila je recimo padla za 80 odstotkov, temu primerno so zasedene tudi naše kapacitete," je opozoril.

Pravi, da je kakršenkoli ukrep, predvsem pa denimo podaljšanje ukrepa čakanja na delo, izjemno pomemben za njihovo industrijo, "da prebrodimo te najtežje trenutke in ohranimo čim več delovnih mest".

"Podaljšanje ukrepa čakanja na domu za vsaj en mesec bi na eni strani omogočil, da obdržimo delovna mesta, na drugi pa rast v prihodnosti in da bo ta industrija v proračun še naprej prinašala izjemno visoke prihodke," je povedal.

Ali bo pomagalo skrajševanje delovnega časa?

Tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki je predlagano v tretjem protikoronskem paketu, pozdravljajo, vendar menijo, da je primeren, če je padec prodaje in zasedenosti okoli 30-odstoten, če je višji, pa "ta ukrep ne 'prime' dovolj".

Glede dogovora o iskanju rešitev za vlaganja v razvoj je dejal, da želijo industrijo "obdržati v takšni kondiciji, da bo lahko takoj, ko bo ta kriza mimo, spet stopila na pozicijo izjemno pomembnega dobavitelja in partnerja v avtomobilski industriji, predvsem v razvojnih projektih, ki so usmerjeni v zeleno mobilnost".

Sorodna novica Avtoprevozniki: Vlada nas ni vključila v tretji sveženj protikoronskih ukrepov

Negotove napovedi za prihodnje mesece

"Ne vemo. Nihče danes ne ve. Dnevno intenzivno spremljamo analize najmočnejših analitskih hiš, ki delajo prognoze. Če gledamo dolgoročno, se te analize spreminjajo. Če gledamo kratkoročno: v ponedeljek gledamo, katera odprema bo v petek. Pa nismo prepričani, ali bo," je stanje orisal Bolko in dodal, da bi jim dodaten mesec podpore koristil, saj računajo, da bi se lahko "ta megla razkadila".

O izjavi premierja Janeza Janše, da je epidemija dodatno pospešila potrebe po zelenem prestrukturiranju v nekaterih panogah, tudi v avtomobilski, in da jim bodo poleg ostalih pomoči zagotovili dodatne možnosti za financiranje raziskav in razvoja, je Bolka povedal, da so govorili tudi o možnosti, da se v okviru SID banke oblikuje fond, ki bi bil izrazito usmerjen v razvoj, v nove, zelene tehnologije.

"Prestrukturiranje je vedno potrebno in dobrodošlo, vendar se bojimo, da je v Sloveniji vtis, da slovenska avtomobilska industrija ni v skladu s trendi. Zagotavljam, da je," je poudaril.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc je po sestanku povedala, da pozdravljajo ukrep skrajšanega delovnega časa, da pa je del industrije tako prizadet in v tako nejasni situaciji, kaj se bo zgodilo, da je tudi ukrep čakanja na delo nujno podaljšati vsaj kratkoročno in ob strožjih pogojih. Mnogo bolje je, da država sredstva nameni za ohranjanje delovnih mest v podjetjih, je poudarila.

Na GZS-ju menijo, da kriza trenutno še ni dosegla dna, "mislimo pa, da smo blizu", kako hiter bo odboj, pa bo po njenih besedah odvisno od mednarodnih tokov.