Oskrba z zemeljskim plinom iz vseh nabavnih virov, ki jih ima Geoplin, trenutno poteka nemoteno in skladno s pogodbenimi določili, so za Slovensko tiskovno agencijo (STA) navedli v družbi, kjer doslej prav tako niso prejeli napovedi kakršnih koli redukcij.

Sorodna novica Rusko priznanje ukrajinskih separatističnih regij obsojajo tudi slovenski politiki

Kot pravijo v Geoplinu, je trenutno najbolj relevantno sankcijo sprejela Nemčija, ki je začasno zaustavila pridobivanje obratovalnega dovoljenja za projekt Severni tok 2. "Ta na obstoječo fizično oskrbo z zemeljskim plinom ne vpliva, ima pa lahko celotno dogajanje vpliv na še povečane cenovne pritiske na borzah plina v Evropi," opozarjajo v Geoplinu, kjer vpliva drugih sankcij na poslovanje medtem še ne morejo oceniti.

V Krki pravijo, da s poslovnimi partnerji na ruskem in ukrajinskem trgu poslujejo v skladu z načrti. "Lahko rečemo, da smo tudi v tem delu sveta vajeni kompleksnosti poslovanja. Če bo prišlo do korenitih sprememb na trgih, se bomo prilagodili spremenjenim situacijam," so za povedali v Krkini službi za odnose z javnostmi.

Sorodna novica Putin: Ukrajina naj se demilitarizira in odpove Natu. EU in ZDA z novimi sankcijami.

Generalni direktor Danfossa Trata Aleksander Zalaznik je medtem za spletne Finance opozoril, da se stvari v povezavi z rusko-ukrajinskim sporom spreminjajo zelo hitro. Po njegovih besedah gre blago čez čez rusko mejo zelo počasi in v dobavah že nastaja najmanj enotedenski zamik.

"Še večja težava pa je, da ne dobiš voznikov tovornjakov, ki bi bili pripravljeni voziti tja," je poudaril in dodal, da so nekaj blaga sicer že preusmerili na železnico, a ne vedo, kako bo v prihodnje. "Ko bodo začeli veljati embargi, bo to za nas velik udarec," je dejal Zalaznik.

Zaradi političnih razmer v regiji so zaskrbljeni tudi v Iskratelu, je za Finance dejal direktor družbe Robert Kuzmič. Uvedba sankcij po njegovih besedah pomeni oteženo poslovanje, sankcije pa prinašajo tudi dodatno tveganje za zmanjševanje obsega Iskratelovega posla tako v Rusiji kot Ukrajini, ki sta za podjetje pomembna trga.

Zvečer se je v povezavi z oskrbo s plinom na Twitterju oglasil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Za energetsko neodvisnost in odpornost je za Slovenijo po njegovem prepričanju ključna diverzifikacija dobave plina. "Gradnja plinskega LNG-terminala mora biti prioriteta," je dodal.

V bližini Slovenije je sicer terminal za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krku, pred leti pa so, tudi ob nasprotovanju javnosti na širšem območju, propadli načrti španske družbe Gas Natural o gradnji terminala v Tržaškem zalivu, tik ob slovensko-italijanski meji. Pred nekaj več kot desetletjem se je medtem družba TGE Gas Engineering v Kopru prizadevala postaviti terminal za utekočinjeni zemeljski plin in ob njem elektrarno, za projekt pridobila tudi energetsko dovoljenje, a se načrti niso uresničili.