Poleg domnevnega kartelnega dogovarjanja, ki je privedlo do preplačila avtocest, naj bi SCT svoje delavce odpuščal prek slamnatih podjetij. Se mu vseeno obeta državno poroštvo?

Junija letos je 120 nekdanjih delavcev SCT-ja ostalo brez služb. Desetletja so delali za SCT, potem pa jih je podjetje – nekatere tik pred upokojitvijo – premestilo v slamnati podjetji. Ko sta šli ti v stečaj, se delavci niso pod nosom obrisali le za plače in regrese, ampak tudi za odpravnine. Stečajni podjetji namreč nista imeli premoženja, SCT pa do delavcev ni imel nikakršnih obveznosti več, je za Tednik na TVS poročal Matej Hlebš.

Problematika slamnatih podjetij
O slamnatih podjetjih in poštnih nabiralnikih se je v preteklosti že marsikaj poročalo. Svojo vlogo pa igrajo tudi v procesu odpuščanja nezaželenih ali odvečnih delavcev. Po enem letu dela v novoustanovljenem podjetju namreč matično podjetje do takih delavcev nima več nobenih obveznosti. Slamnato podjetje brez zadostnega kapitala, ki gre v stečaj, pa svojih obveznosti do teh delavcev preprosto ne more poravnati.

Jože Boben z ZSSS-ja je za Tednik dejal, da so v takih podjetjih najpogosteje ljudje, s katerimi imajo matična podjetja težave. Tako imajo, denimo, daljšo delovno dobo ali pa so invalidi, med njimi pa so tudi "delavci, ki imajo mogoče dar govora prevelik". V primeru SCT-ja sta obe podjetji delavce zaposlovali dve leti, saj so imeli dovolj naročil in dela - vse do junija letos.

SCT - uspešno podjetje?
O državnih garancijah za slovenska podjetja, ki bodo opravljala posle v tujini, bo vlada pripravila poseben zakon. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić opozarja, da SCT še ni dobil nobene garancije. "Seveda pa še enkrat poudarjam, morajo biti pa to podjetja, ki so, bom rekla v narekovajih, čista, nimajo grehov v ozadju in, seveda, ki so v dobri finančni kondiciji," še poudarja Radićeva. Vprašanji sta torej 'čistoča' in kondicija.

In kakšna pravzaprav je finančna kondicija SCT-ja? Zdi se, da je med uspešnejšimi gradbenimi podjetji v Sloveniji. Celo v sindikatu priznavajo, da so plače vedno izplačane redno in niso nikoli zamujale. Na ZSSS-ju temu pritrjujejo in dodajajo le, da so se v zadnjem času plače v gibljivem delu znižale za od pet do deset odstotkov.

Delavci se tako z (ne)likvidnostjo podjetja še ne spopadajo. Na drugi strani pa naj bi likvidnostne težave SCT-ja občutili nekateri podizvajalci. Pri nas je znan primer Pavleta Mava, ki naj bi zaradi neplačila SCT-ja moral odpuščati svoje delavce, v Bosni in Hercegovini pa podizvajalci razmišljajo o uveljavljanju bančnih garancij. Plača Ivana Zidarja, direktorja SCT-ja, pa bi ob vseh drugih okoliščinah, ki bi bile normalne, s svojimi 2.200 evri dnevno sicer izkazovala precej dobro finančno kondicijo podjetja.

Je SCT dovolj "čist" za državno poroštvo?
Zidar je morda res precej uspešen in tudi prilagodljiv, saj je njegovo podjetje uspešno sodelovalo s širokim razponom ljudi in institucij. Kariero je začel še pod Titom, ki naj bi ga klical "mali", in dobre odnose vzdrževal s političnimi strankami ter tudi Cerkvijo. Če "Čista lopata" še nima nobenih posledic in tudi nedavno razkritje domnevnega kartelnega dogovarjanja za plačilo cest še nima sodnega epiloga, pa je lahko po besedah gospodarske ministrice uvedeni postopek zoper direktorja podjetja ovira za odobritev državnega jamstva.

Premier je z lobiranjem pri libijskem predsedniku za SCT pridobil posel v vrednosti pol milijarde evrov. Lobiranje za posamezno podjetje pa se ob siceršnji krizi predvsem poslancem opozicije zdi zelo sporno. Tudi Sašo Polanec z Ekonomske fakultete v Ljubljani opozarja na to, da bo imela država od omenjenega posla bolj malo neposrednih koristi, in razmišlja o morebitni primernosti uvedbe premije, ki bi jo podjetja plačevala za državna jamstva. Meni, da je celoten posel tako za podjetje kot državo precejšnje tveganje.

Za koga bo država jamčila?
Za državne garancije obstajajo še drugi razlogi, pa na pomisleke glede koristnosti posla odgovarja Radićeva. Tako omenja na primer ohranitev obstoječih delovnih mest in podjetij, ki so v času konjunkture vlagala v gradbena sredstva, stroje in opremo, ki zdaj stojijo. Tako ostaja vprašanje, ali se bo država postavila za podjetje, ki ima za seboj slamnata podjetja, domnevno dve milijardi preplačanih avtocest in se mu obeta zelo velik, pomemben, a po mnenju nekaterih tvegan posel.