Sporazum naj bi bil sledeč: država je projekt na Trojanah že oddala italijanskemu podjetju Impresa Grassetto, razburjeni Zidarjev SCT pa bi
Sporazum naj bi bil sledeč: država je projekt na Trojanah že oddala italijanskemu podjetju Impresa Grassetto, razburjeni Zidarjev SCT pa bi "pomirila" s preostalima posloma. Foto: MMC RTV SLO
Dars
Impresa Grassetto je Trojane pridobila veliko pred datumom domnevnega sestanka, pri čemer so SCT premagali z nenavadno nizko ponudbo v višini 58 milijonov evrov. Pred odprtjem predora pa so Italijani Dars zasuli z zahtevki za plačilo dodatnih del v višini 55 milijonov evrov, ki pa še niso razrešeni. Kasneje je za plačilo podjetju pri takratnem premierju Janezu Janši lobiral tudi kardinal Franc Rode. Foto: BoBo
Kako so se delili posli?

Časnik Večer je pridobil domnevni zapisnik sestanka, na katerem naj bi sodelovali predstavniki Darsa s takratnim predsednikom uprave Janezom Božičem na čelu in direktorjem za tehnično področje Abdonom Peklajem, vodstvo SCT-ja z Ivanom Zidarjem in Robertom Kuzmanom ter takratni generalni sekretar vlade Mirko Bandelj in njegov strankarski kolega Anton Anderlič, ki je bil tudi delničar SCT-ja.

Povod naj bi bil uspeh italijanskih gradbincev
Povod za sestanek naj bi bil uspeh italijanskih gradbenih podjetij na razpisih, saj je gradnjo predora Trojane pridobila italijanska družba Impresa Grassetto, to pa naj bi - po poročanju Večera - zaskrbelo Zidarja. Zapisnik, ki ga časnik objavlja, naj bi tako predstavljal strategijo, s katero bi SCT-ju zagotovili dovolj posla v prihodnosti.

Navzoči naj bi razdelili ključne avtocestne posle v tistem obdobju. Ker je gradnja predora Trojane že bila oddana, bi SCT-ju pripadel projekt inštalacije elektro-strojne opreme v tem predoru, hkrati pa naj bi mu zagotovili gradnjo predora Šentvid, na razpis za katerega so se prav tako že prijavile italijanske družbe.

Dokument je napisan na roko, brez žigov
Dokument, napisan na roko in brez uradnih žigov, na katerem so prepoznali značilni podpis Abdona Peklaja, bi lahko predstavljal nadgradnjo t. i. zemonskega sporazuma o tem, kako obraniti slovensko gradbeništvo pred tujo konkurenco. Po ugotovitvah Večera so se vse bistvene točke domnevnega sestanka v praksi uresničile.

SCT je res pridobil ponudbo za elektro-strojno opremo za predor Trojane za ponujeno ceno 4,88 milijarde takratnih tolarjev (dobrih 20 milijonov evrov), nato pa naj bi po dogovoru dobil še nadaljnje tri milijarde tolarjev, in sicer naj bi razliko zagotovil "Dars z aneksi s pomočjo obrambnega ministrstva, ki bodo pripravljeni pred sklenitvijo pogodbe".

V zadnji točki naj bi bilo določeno, da naj bi se SCT dokončno sprijaznil s podpisom pogodbe za Šentvid v vrednosti 11,5 milijarde tolarjev (48 milijonov evrov) in razliko do limitirane vrednosti skozi spremenjene okoliščine.

"Nimam pojma, ne spomnim se"
A domnevno navzoči se sestanka ne spomnijo. "Dvomim, da smo se kaj dogovarjali, pa tudi spomnim se ne," je za časnik dejal Peklaj in dodal, da ne ve, kako to, da je na dokumentu njegov podpis. Enak je bil tudi Božičev odziv, podobno odrezavi pa so bili tudi v SCT-ju. Bandelj je odvrnil, da "nima pojma, o čem je govor", Andrelič pa, da je bilo več sestankov o avtocestah, a se ne spomni takšnega, na katerem bi se dogovorili omenjeno.

"Lahko gre za neki dogovor, a to je dokument brez formalne teže," pa je o dokumentu dejal Jože Zrimšek, član takratne uprave Darsa.

Kako so se delili posli?