Gospodarstveniki se želimo vključiti v javno razpravo o Jeku 2, je na novinarski konferenci poudaril Igor Akrapovič in dodal, da "Pobuda za Jek 2" povezuje interes slovenskega gospodarstva z zagotavljanjem elektrike v državi. Prepričan je, da je edina pot do razogljičenja s sočasno elektrifikacijo družbe možna le z nadaljnjo rabo jedrske energije. "Verjamem, da je drugi blok edina logična pot. (…) Potrebujemo stabilnost, zanesljivost in dolgoročne rešitve, ki bodo v Sloveniji prinesle energetsko neodvisnost in trajnost," je dejal Akrapovič.

Izrazil je tudi pripravljenost slovenskih podjetnikov za soinvestiranje v gradnjo drugega bloka. Podjetje Akrapovič bi bilo pripravljeno prispevati od 10 do 15 odstotkov letnega dobička, kar trenutno predstavlja od 30 do 35 milijonov.

Če bo država gospodarstvu omogočila aktivno sodelovanje pri načrtovanju in vlaganju v Jek 2, bo to tudi garancija za transparentno vodenje projekta, meni Akrapovič. Veliki porabniki električne energije bi lahko bili spodbujeni k soinvestiranju s fiksno ceno elektrike, ki bi jo garantirala država, je predlagal. "To je v dolgoročno korist vseh nas. Verjemite mi, da bomo podjetniki izjemno pozorno spremljali porabo svojega denarja in posledično tudi davkoplačevalskega denarja. Vemo, kako pomembno je, da je ta projekt izveden prav."

Za uspeh projekta bodo, poleg dogovorjene cene, ključni tudi način financiranja, jasna časovnica in preprečevanje korupcije, je ob tem poudaril Akrapovič in dodal, da se zaveda, da davkoplačevalce še vedno bremeni "nasedli projekt Teš 6, kjer smo naredili velike in drage napake". V Sloveniji se prav tako ne bi smela ponoviti zgodba jedrske elektrarne Hinkley Point v Veliki Britaniji. Ta bo s priklopom v omrežje zamujala skoraj 15 let, cena pa se bo več kot podvojila. Na drugi strani je navedel nekaj uspešnih primerov gradnje jedrskih elektrarn, med njimi jedrsko elektrarno Barakah v Združenih arabskih emiratih, kjer jim je v 12 letih uspelo zgraditi štiri 1400-megavatne bloke s stroški med 4500 in 5000 evri na kilovat inštalirane moči. Medtem ko ta znesek pri Hinkleyju Pointu znaša 22.000 evrov na kilovat, je navedel Akrapovič.

Jure Knez iz Dewesofta je na novinarski konferenci dejal, da je energetska suverenost ključna za prihodnost Slovenije. Predlagal je, da bi možnost za sodelovanje v lastništvu Jeka 2 razširili ne le na podjetja, temveč tudi na posameznike. Radko Luzar pa v projektu Jek 2 prepoznava največji projekt v zgodovini države, pri čemer se mora gospodarstvo ustrezno organizirati.

Sogovorniki so večkrat poudarili, da preskrba Slovenije zgolj z obnovljivimi viri po zaprtju Teša do leta 2033 in NEK-a po letu 2043 ne bo mogoča. "Obnovljivi viri so izjemno pomembni, ne moremo pa preiti 100-odstotno na obnovljive vire, ker so nihanja v proizvodnji glede na porabo enostavno prevelika," je dejal Knez in dodal, da je poleg obnovljivih virov potrebne tudi "50 odstotkov stabilne proizvodnje elektrike". Knez meni, da bi bila lahko proizvodna cena elektrike, če bi bil projekt izveden učinkovito, med 45 in 50 evri na megavatno uro. Po nekaterih ocenah naj bi sicer stroškovna, ne proizvodna cena elektrike ob morebitni priključitvi Jeka 2 v omrežje znašala najmanj 125 evrov na megavatno uro.

Na novinarski konferenci je bilo slišati tudi veliko kritik nemškega energetskega prehoda, v sklopu katerega je Nemčija predčasno zaprla svoje jedrske elektrarne in s tem dvignila cene elektrike doma in v Evropi, hkrati pa je začela pospešeno vlagati v obnovljive vire energije.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je bila na novinarski konferenci kritična tudi do Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki bi moral biti po njenem mnenju bolj orientiran v samooskrbo Slovenije z električno energijo. Po njenih besedah bi se lahko z gradnjo Jeka 2 v Sloveniji razogljičili že okoli leta 2040, brez drugega bloka pa le s težavo do leta 2050. Opozorila je tudi na težave energetsko intenzivne industrije, ki je brez domačih virov energije ne bo preživela. Spomnila je na konec proizvodnje primarnega aluminija v Talumu. Pri tem se je, kot je dejal Akrapovič, poraba elektrike v Sloveniji zmanjšala za sedem odstotkov. Nahtigal pa je dodala, da posledično danes uvažamo aluminij s petkrat večjim ogljičnim odtisom.

Predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Joc Pečečnik pa je poudaril, da je Slovenija jedrska država z znanjem in izkušnjami na tem področju ter da gospodarstveniki glede na dolgoročnost projekta podpirajo Jek 2 predvsem za prihodnje generacije. Kritičen pa je bil tudi do vlade Roberta Goloba, ki je po njegovem mnenju premalo aktivna pri podpori projektu.