Morda največji cenovni skok je doseglo gradbeno jeklo, denimo za 230 odstotkov. Nekateri gradbinci so že izrazili strah. Če se cene ne bi ustrezno revalorizirale, "bomo znova deležni stampedov stečajev gradbenih družb, zlasti manjših, ki takšnih pritiskov preprosto ne bodo mogle zdržati", je napovedal Edo Škufca iz CGP-ja.

Naročniki (na drugi strani) razmišljajo drugače. "Če ne bi bilo smiselno malce ustaviti investicije in počakati, da se zadeve umirijo," je dejal Boštjan Rigler, član uprave Darsa, kjer sicer izvajalcem priznavajo zahtevke po pogodbi.

Sorodna novica Gradbinci ob podražitvah energentov in materialov opozarjajo na nevzdržnost že sklenjenih pogodb

Največji naročnik v državi, direkcija za infrastrukturo, ima ta hip samo na cestah 180 gradbišč v vrednosti 278 milijonov evrov – in za vse so zahtevke že prejeli. Za obstoječe pogodbe velja obligacijski zakonik. "Breme desetih odstotkov nosi izvajalec, kar je več kot deset odstotkov, pa investitor," je komentiral vodja investicij Tomaž Willenpart.

Dejstvo je, da se bodo nove pogodbe sklepale drugače, pravega kompromisa še ni. Direkcija predlaga, da se deloma upošteva tudi indeks življenjskih stroškov in da se to šteje od dneva oddaje ponudbe.

"Če je bila ponudba oddana pred pol leta ali pred ne vem koliko meseci, odločitev pa je bila sprejeta danes, podpis pogodbe bo jutri, je vmes minilo recimo pol leta. V tem času je prišlo do marsikaterih sprememb," pa po drugi strani sporočajo gradbinci.

In cenovnih razlik. Ker si naročniki, denimo direkcija, občine na eni strani in izvajalci na drugi nov način predstavljata vsaka na svoj način, zbornica meni, da mora usmeritev določiti vlada, kot je to primer v nekaterih državah.