Premier Janez Janša je na večerni javni tribuni na Vrhniki spregovoril tudi o problematiki vse višjih cen električne energije. Vlada je zaradi visokih cen že ukrepala – končno plačilo elektrike za uporabnike je trenutno nižje zaradi zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, po katerem se za tri mesece, do konca aprila, ne obračunava omrežnina. Položnice so po podatkih vlade nižje za skoraj 40 odstotkov. Vlada bo po besedah Janeza Janše ukrepala tudi naprej. "Sredstva za financiranje te vrzeli bomo vzeli iz viškov, ki se ustvarjajo, ker slovenski proizvajalci električne energije to energijo zaračunavajo po višji ceni. Glede na to, da gre v glavnem za državna podjetja, bomo ta sredstva preusmerjali," je dodal premier.

Glavni razlog za visoke cene elektrike na evropske trgu vidi v formuli, spremembo katere je Slovenija predlagala že lani med predsedovanjem Svetu EU-ja, nato pa se je februarja letos, potem ko se je za to zavzelo več držav. Evropska komisija je po njegovih besedah odločila za pripravo nove formule, ki naj bi zaživela maja oz. junija. "Takrat bodo cene na evropskem trgu nižje. Ne bodo sicer takšne, kot so bile pred tem šokom zaradi vojne v Ukrajini in zaradi večje porabe energije, ki jo je spodbudilo okrevanje po pandemiji in povečevanje denarja v obtoku," je povedal Janša.

Zaradi zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov se je društvo Mali delničarji Slovenije obrnilo na ustavno sodišče, podalo je pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje. To je vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij. V društvu se ne strinjajo s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo. Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja.

Postavljen temeljni kamen prizidka otroške bolnišnice v Šentvidu pri Stični

Predsednik vlade Janez Janša in minister za zdravje Janez Poklukar sta v okviru obiska južnega dela osrednjeslovenske položila temeljni kamen za izgradnjo prizidka k Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični. Z njim bo bolnišnica dobila 71 dodatnih postelj in primerne prostore za zdravljenje otrok s kroničnimi boleznimi, sta poudarila. Bolnišnica bo tako po besedah Janeza Poklukarja več kot podvojila svoje prostore. Trenutno ima namreč na voljo 2700 kvadratnih metrov prostorov, s prizidkom jih bo dobila dodatnih 3200.

Zgradili bodo stavbo s štirimi nadstropji. V kleti bosta sodobna jedilnica in kuhinja, v pritličju oddelek s 16 posteljami in ambulantni del, v prvem in drugem nadstropju pa t. i. veliki oddelek in oddelek za pobolnišnično zdravljenje. V vsaki sobi bosta po dve postelji ter sanitarije s kopalnico. To je po Poklukarjevih besedah izrednega pomena pri vseh programih, ki jih izvaja bolnišnica.

S temeljnim kamnom po besedah Janše začenjajo projekt, ki bo bolnišnici dal potrebne zmogljivosti in primerne prostore, da bo lahko izpolnjevala predpisane standarde. Do zdaj se namreč na tem področju ni vlagalo dovolj, je dodal. Zahvalil se je vsem, ki so kljub temu primerno skrbeli za otroke s kroničnimi boleznimi. Projekt je vreden nekaj več kot 5,8 milijona evrov, od tega bo 5,5 milijona evropskih sredstev, preostanek pa bo dodala država. Sredstva so po premierjevih besedah zagotovljena. Nekaj težav je še z zemljišči, a predsednik vlade verjame, da jih bodo rešili v najkrajšem možnem času.

Janša je imel še pred delovnim posvetom na programu srečanje z grosupeljskim županom Petrom Verličem.

Simona Kustec: Regija odprta za nove priložnosti

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je v okviru obiska v Grosuplju poudarila priložnosti za širjenje srednješolskega in visokošolskega izobraževanja ter raziskovalnega dela v tem delu regije. Podobno velja tudi za raziskovalno dejavnost. Na tem področju je navedla izgradnjo požarnega laboratorija Zavoda za gradbeništvo v Logatcu, ki bo edini v tem delu Evrope zagotavljal ustrezne prostorske in tehnološke zmogljivost.

Sorodna novica Je drobljenje že tako skromnih sredstev res perspektivno za slovensko znanost?

"Tako da govorimo o regiji, ki je na področju šolstva zelo zanimiva, po eni strani izjemno bogata, izjemno skrbna in vzorna, po drugi strani pa še vedno odprta za številne nove in dodatne priložnosti," je dejala.

Dotaknila se je tudi ustanovitve znanstvenega središča na Dolenjskem. Dejala je, da kritik ne razume, "ker gre za zagotavljanje decentraliziranega razvoja tudi na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po celotni državi". Po njenih besedah je novi inštitut izpolnil vse pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tudi vsi drugi znanstvenoraziskovalni inštituti po celotni državi. Ministrica verjame, da bo inštitut "prinesel še večjo konkurenčnost in tudi odličnost v znanstvenoraziskovalnem delu države, v regiji in v mednarodnem okolju".

Vrtovec: Drugi tir med Ljubljano in Ivančno Gorico bi lahko začeli graditi čez tri leta

Država bi lahko drugi tir železniške proge od Ljubljane do Ivančne Gorice začela graditi v treh letih, je ob obisku v občini Ivančna Gorica ocenil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Umeščanje projekta v prostor so po njegovih besedah že začeli.

Skupaj z gradnjo drugega tira, ki je del revitalizacije železniške proge od Ljubljane do Metlike, bo obnovljena in nadgrajena tudi železniška postaja v Ivančni Gorici. Cilj omenjenih projektov je po besedah Vrtovca okrepiti železniško infrastrukturo in privabiti ljudi, da bi se odločali za prevoz z vlakom. "Če bo infrastruktura dobra in urejena, potem se bodo ljudje za to odločali," je dejal.

Izrazil je upanje, da pri umeščanju drugega tira v prostor ne bo prihajalo do okoljevarstvenih zahtev, ki bi lahko zavlekle postopek.

Vrtovec je z županom Dušanom Strnadom podpisal sporazum o državnem sofinanciranju ureditve krožišča Krška vas–Gabrovčec in si ogledal gradbišče nadvoza čez železniško progo pri Malem Hudem, ki ga skupaj z občino gradi država. Po podpisanem sporazumu bo država za gradnjo krožišča prispevala 1,5 milijona evrov, 300.000 evrov pa bo zagotovila občina.

Po besedah Strnada so na sporazum o sofinanciranju krožišča čakali kar nekaj let, saj trenutna ureditev pomeni resno prometnovarnostno težavo. Na splošno je z obiskom v njihovi občini zadovoljen, posebej ker so poleg podpisa omenjenega sporazuma dobili še nekaj drugih zagotovil. Med drugim jim je notranji minister Aleš Hojs obljubil, da bo Ivančna Gorica dobila samostojno policijsko postajo, položili so temeljni kamen za gradnjo dodatnega objekta Bolnišnice za otroke Šentvid pri Stični, dobil pa je tudi Vrtovčevo obljubo, da bo država začela prenavljati cesto Zagradec–Ambrus–Zvirče.

Vizjak: Postopki, povezani z odlagališčem, prepočasni

Med popisi del in ocenjeno vrednostjo investicijskega programa za izgradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov pri Krškem so bila drastična odstopanja, je ob robu obiska dejal okoljski minister Andrej Vizjak. Po njegovem mnenju mora imeti glavno besedo o primernosti ponudbe stroka.

Sorodna novica Še enkrat bodo preverjali ponudbe za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov

"Menim, da so postopki, povezani z gradnjo odlagališča jedrskih odpadkov, potekali prepočasi in bili strokovno pomanjkljivo pripravljeni. Naravnost neverjetno je, da bi bila lahko ponudba glede na ocenjeno vrednost investicijskega programa nekajkrat višja," je v Grosupljem dejal Vizjak.

Za izvedbo projekta je na koncu v igri ostal konzorcij Riko, Kolektor CPG in CGP, ki mu je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) priznala sposobnost za izvedbo projekta. Ponudba konzorcija s 148,3 milijona evri brez DDV pa je močno presegala ocenjeno vrednost naročila, ki je bila pri 43,4 milijona evrov brez DDV, zato je ARAO sprejel odločitev, da se naročilo ne odda.

V. d. direktorja ARAO Petra Grajžl, ki je to mesto prevzela 29. marca, se je medtem odločila za razveljavitev sklepa o neoddaji naročila in za novo preverbo ponudb za gradnjo odlagališča. Kot je danes dejal Vizjak, se je Grajžlova, ki je na novo funkcijo prišla iz njegovega kabineta, za ta korak odločila, ker želi preveriti skladnost razpisne dokumentacije z ovrednoteno naložbo investicijskega programa.

"Glavno besedo mora imeti stroka, ki mora preveriti vse dokumente. Grajžlova se je odločila, da je očitno to treba dodatno preveriti. To ne prioritetizira nobene odločitve, zelo možno je, da bo zadeva ponovno ocenjena kot nedopustna, vendar si je vzela čas, kar je odgovorno in pravilno, da sama na podlagi strokovnih mnenj to še enkrat preveri," je dejal Vizjak.

Podgoršek pozdravlja dvig odkupne cene mleka

Kmetijski minister Jože Podgoršek je ob robu obiska pozdravil dvig odkupne cene mleka, kot so v četrtek napovedale Ljubljanske mlekarne. Kaže, da so vsi deležniki v verigi razumeli klic v sili, da je treba pri odkupni ceni mleka priti najmanj do evropskega povprečja, je dejal.

Pogajanja o dvigu odkupnih cen so se med deležniki v mlečni verigi začela prejšnji teden. Kmetje so zahtevali zvišanje odkupne cene mleka za pet centov (na 42 centov za kilogram), kolikor je povprečje v EU-ju. Pozneje so pogovori o cenah mleka potekali na ravni zadrug in proizvajalcev mleka in Ljubljanske mlekarne so v četrtek napovedale dvig odkupne cene za 2,5 centa v tem in prihodnjem mesecu.

Podgoršek je dejal, da podrobnih informacij nima, saj je to poslovni vidik med kupcem in dobaviteljem. "A pozdravljam to informacijo," je dodal.

Sorodna novica Ljubljanske mlekarne bodo dvignile odkupne cene mleka

Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je sestanek z vsemi deležniki v mlečni verigi prejšnji teden na ministrstvu obrodil sadove. Položaj kmetov je resnično težek, zato se mu zdi pomemben korak k stabilizaciji predelave mleka tudi na daljši rok. V Evropi je bila po ceni mleka za nami le še Portugalska, je opomnil.

Glede na to, da je bil včasih varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, bi se mu zdelo po vzoru Francije, kjer so kupci seznanjeni z razrezom cen izdelkov, tudi v Sloveniji smiselno preučiti razrez cen najpomembnejših izdelkov. "Povem lahko, da smo pripravili že dve javni naročili, da bi našli izvajalca, ki bi znal narediti izračune cen, a se bojim, da ga ne bomo našli," je dejal.

O obisku je povedal, da je bil namenjen ogledu razmer ter pregledu, kateri izzivi jih čakajo v izvedbenem delu novega programskega obdobja – kako bo potekala subvencijska kampanja, kako bodo potekali razpisi, kako bodo razdeljevali sredstva, je naštel.

Sam je obisk v regiji začel že v četrtek, ko si je v Šmartnem pri Litiji ter vasi Podpeč v dobrepoljski dolini ogledal dve kmetiji. Danes je obiskal še Pekarno Grosuplje ter podjetje Mikrozelenje Šebenik.

"Da vidimo, kako diha žitna veriga, saj vemo, da Slovenija tu diha slabše kot v živinorejskem delu," je dejal o obisku v Pekarni Grosuplje. Slišati želi, katere so ključne težave proizvajalcev in kako se soočajo z njimi ter tudi na ta način dati težo njihovemu trudu, da zagotavljajo hrano slovenskim potrošnikom.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Anton Harej se je v četrtek udeležil predstavitve dveh projektov v Šentvidu pri Stični, srečal pa se je z lastnikom enega od gozdov v regiji ter tako kot tudi državni sekretar Aleš Irgolič obiskal nekaj kmetij.

Dikaučič obiskal zapor na Igu

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je obiskal Okrajno sodišče v Grosupljem, Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič in Zavod za prestajanje kazni zapora Ig. Začetek novogradnje slednjega je predviden za letos, vrednost investicije je 43 milijonov evrov.

Zavod za prestajanje kazni zapora Ig (ZPKZ) je edini ženski zapor v Sloveniji, deluje pa v prostorih starega gradu. Ministrstvo želi z investicijo na Igu zagotoviti funkcionalne, sodobne, energetsko učinkovite in zadostne kapacitete za delovanje, predvsem pa ustrezne razmere za bivanje in varnost vseh zaprtih, tudi mater, mladoletnic in starejših obsojenk, ter ustrezne delovne razmere za zaposlene, so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.

V novogradnji so predvideni prostori pripora in zaprtega oddelka, za polodprti in odprti oddelek so prostori načrtovani z rekonstrukcijo gradu, so sporočili z ministrstva.

Druge podrobnosti regionalnega obiska

Na začetku marca so vladniki že bili v severnem delu osrednjeslovenske regije, zdaj pa bodo obiskali še preostale občine v regiji, in sicer občine Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Logatec, Log – Dragomer, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče in Vrhnika.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek bi po napovedih moral obiskati več podjetij in se udeležiti omizja s podjetniki o razvojnih spodbudah in aktualnem dogajanju v gospodarstvu, a je zjutraj na Twitterju objavil, da je bil pozitiven na novi koronavirus, zato bo delo opravljal iz domače pisarne.

Osrednjeslovenska statistična regija je s 25 občinami druga največja po površini, hkrati pa najgosteje naseljena. Po številnih kazalnikih je ena najbogatejših v državi.