Posebne ekonomske cone (PEC) v svetu danes niso nič posebnega. Države vzpostavljajo posebna območja, da bi z ugodnimi pogoji privabile domače in tuje vlagatelje. Ena večjih in bolj prepoznavnih v Evropi je tudi tista v drugem največjem poljskem mestu Lodž.

Lodž in njegova okolica imata bogato industrijsko tradicijo, zlasti tekstilno, zaradi česar se je mesta tudi prijel vzdevek poljski Manchester. V 90. letih preteklega stoletja je s padcem komunizma padla tudi tekstilna industrija, na kateri je slonelo mesto, in stopnja brezposelnosti je presegla 30 odstotkov.

Poljska vlada je kot intervencijski ukrep leta 1997 s posebnim odlokom za 23 let ustanovila PEC Lodž, ki danes zavzema površino skoraj 1.200 hektarjev. V Lodžu so se osredotočili na tri poslovna področja, v katera so želeli privabiti vlagatelje, in sicer so to proizvodnja, storitve (npr. skladiščenje in prevoz) ter poslovno-podporne storitve, kot so računovodstvo, klicni centri, razvoj in raziskave ...

Denar za zaposlene ali pa za vlaganja
Država novim podjetjem nudi pomoč oz. razvojna sredstva na dva načina. Prvi je povezan s stroški delovne sile, ki so, podobno kot v Sloveniji, zelo visoki. Za vsakega novozaposlenega lahko podjetja tako dobijo povrnjene stroške, povezane z zaposlitvijo, vključno s prispevki, za obdobje dveh let.

Druga oblika razvojne pomoči pa je povezana z vlaganjem v fiksna sredstva, kot so nakup ali najem nepremičnine, širjenje obstoječe proizvodnje, in tudi z vlaganjem v neoprijemljivo premoženje, npr. patente in licence. Po besedah Agnieszke Sobieszek, direktorice oddelka za razvoj naložb v PEC-u Lodž, država to pomoč nudi v obliki oprostitve davka na dobiček, nepremičninskega davka, neposrednega denarnega nakazila države ali iz evropskih sredstev.

Višine državnih subvencij so v samem evropskem vrhu, saj lahko pokrijejo od 50 do 70 odstotkov stroškov delovne sile oz. vlaganj, odvisno od velikosti podjetja.

Že poltretja milijarda evrov
Obseg sredstev, namenjen za poslovanje podjetij v PEC-u, se je od njene ustanovitve vsako leto povečeval in je s 120 milijoni evrov leta 1998 narasel na 2,5 milijarde evrov v letu 2008. Tudi število izdanih dovoljenj podjetjem in število ustvarjenih delovnih mest sta iz leta v leto rasli. Tako je bilo leta 1998 izdanih 10 dovoljenj in ustvarjenih 754 mest, leta 2008 pa je bilo izdanih že 135 dovoljenj ter ustvarjenih skoraj 19.000 delovnih mest. Število izdanih dovoljenj se ni spremenilo tudi med krizo, kar kaže na obstojnost modela.

Podjetjem pomagajo tudi pri pridobivanju evropskih sredstev, iskanju poslovnih partnerjev in finančnih ustanov, ki sofinancirajo projekte, ter pri premagovanju birokracije, povezane s pridobivanjem gradbenih delovnih in drugih dovoljenj.

Pomurski Lodž?
Tudi pri nas se je vlada na začetku leta 2010 z intervencijskim zakonom o Pomurju odločila za podoben pristop z določanjem regije kot posebne ekonomske cone, kjer bo vlada do leta 2015 z različnimi ukrepi poskušala privabiti vlagatelje in pospešiti njen razvoj. Ti ukrepi so: program spodbujanja konkurenčnosti, spodbuda zaposlovanja, davčne olajšave za vlaganja, prednostna obravnava projektov iz Pomurja pri kandidiranju za evropska sredstva, vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra, vzpostavitev regijskega gospodarskega središča ter vlaganje za prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva, gozdarstva in živilskopredelovalne industrije. Poudarek je še na vlaganjih v infrastrukturo za preskrbo s pitno vodo.

Bilanca dozdajšnjega dela kaže, da sta bila do zdaj pripravljena dva razpisa za začetne podjetniške naložbe nekaj v skupni višini več kot sedem milijonov evrov - prvi je že prinesel tudi 352 novih delovnih mest, drugi pa naj bi jih predvidoma ustvaril 171. Poleg tega sta bila objavljena še dva mednarodna razpisa za pripravo promocije regije pri vlagateljih ter za podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji. Objavljen je bil tudi razpis za naročilo za pripravo strokovnih podlag za izvedbo projektov na področju socialnega podjetništva.

200 milijonov evrov spodbud
Slovenska vlada je do leta 2015 predvidela za 200 milijonov evrov spodbud, pri čemer bo šla skoraj polovica (98 milijonov evrov) v vodno infrastrukturo. Pri tem se poraja vprašanje, kako resna je pri namerah, da bi v regijo pripeljala podjetja z visoko dodano vrednostjo oziroma jo spremenila v inovativno.

Le okoli 15 odstotkov vsega denarja bo šlo za spodbude delodajalcem, ki so podobno visoke kot tiste, ki jih ponuja PEC Lodž, in znašajo do 70 odstotkov stroškov delavcev ter naložb v opremo. V primerjavi s Poljaki pa pri nas še vedno manjka celostna podpora pri pridobivanju dovoljenj in črpanju evropskih sredstev ter vodenju skozi celoten projekt.