Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko je na pobudo predsednika odbora Andreja Širclja (SDS) razpravljal o aktualnih javnofinančnih razmerah v državi. Na sejo so bili vabljeni vodje poslanskih skupin in predsedniki parlamentarnih strank ter nekateri vodilni predstavniki odhajajoče vlade in bančnega sistema. Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković se seje ni udeležil.

Šircelj: V državi se ne vodijo ustrezne ekonomske politike
Šircelj je uvodoma povedal, da je bila seja sklicana zaradi razmer, v katerih se je znašla država, ko padajo bonitetne ocene tako državi kot bankam. Kot je dejal, se v državi ne vodijo ustrezne ekonomske politike, prav tako pa se ne predlagajo rešitve, ki bi zajezile zadolževanje države in primanjkljaj. Zato se po njegovih besedah postavlja predvsem vprašanje strategije državnih bank in vprašanje naraščajoče nezaposlenosti.

Poudaril je, da bi bilo treba narediti seznam ukrepov oz. zakonov, ki bi bili nujni za izboljšanje stanja, s čimer bi tudi tuji partnerji dobili boljše mnenje o naši državi.

Minister za finance Franc Križanič je poudaril, da je kriza v Evropi dobila obliko W, kar se je zgodilo zaradi počasnega in neučinkovitega reševanja krize v nekaterih državah, predvsem v Grčiji. Pojasnil je, da je krizo v Sloveniji čutiti tudi pri izvoznih naročilih, ki veljajo za paradnega konja našega gospodarstva, saj so za 10 odstotkov nižja od naročil pred enim letom.

Izpostavil je, da težava Slovenije ni javnofinančni dolg, ampak dolg gospodarstva, pri reševanju tega in vseh drugih težav pa se po njegovem ne bomo mogli izogniti uvajanju nekaterih novih davkov.

Kranjec: Banke odvisne od ekonomskih politik države
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je dejal, da se bo, če se bo bonitetna ocena države še naprej nižala, postavilo resno vprašanje nadaljnjega zadolževanja države in bank na finančnih trgih. Po njegovem smo se znašli v spirali, v kateri so banke odvisne od ekonomske politike. Če bo ta pripeljala državo do kreditne nesposobnosti, bo to, kot pravi, imelo posledice tudi za bančni sistem. Zdaj, ko se oblikuje nova vlada, bi bilo tako po njegovem treba izdelati program stabilizacije, ki bo resen in vreden zaupanja.

France Arhar je opozoril, da na tujih trgih ni zaupanja v našo državo, saj govorimo nekaj, delamo pa drugo. Ves čas poudarjamo, da si želimo tujih naložb, ko pa se tuji vlagatelj pojavi, mu nasprotujemo. To počnejo po njegovem predvsem tisti, ki niso lastniki kapitala, ker imajo celo večjo moč in več besede kot lastniki.

Starman: Za položaj smo večinoma krivi sami
Bojan Starman (Lista Virant) je dejal, da je položaj res kritičen, za kar smo večinoma krivi sami. Poudaril je, da nismo v stanju, v katerem bi lahko veliko analizirali in razpravljali; po njegovom je treba takoj narediti tisto, kar je v tem trenutku mogoče. Opozoril je, da se bodo stvari spremenile šele, ko bomo sprejeli ukrepe o konkurenčnosti.

Vodja poslanske skupine SD-ja Janko Veber je najprej izpostavil, da bi današnja razprava lahko povzročila še dodatno nezaupanje, kar pa ni dobro. O aktualnem stanju je dejal: "Vložek sredstev v preteklosti v razvoj je bil prenizek, zato nismo konkurenčni. Prej kot se bomo tega odkrito zavedali, prej bodo ukrepi razumlivejši za javnost in sindikate."

Andrej Vizjak (SDS) je zatrdil, da odhajajoča vlada ni bila sposobna postaviti diagnoze in posledično sprejeti ukrepov, prav tako pa ni bila sposobna obravnavati problemov z opozicijo in drugimi institucijami. Meni, da je treba zdaj v izjemno kratkem času sprejeti ukrepe za stabilizacijo javnih financ ter posledično večje gospodarske dejavnosti in zaupanja. Poudarja, da je današnji sestanek pomemben za zavedanje lastne odgovornosti. "Dvomim, da bo čez leto ali dve priložnost za popravni izpit," je dodal.

Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) meni, da se vsi strinjajo, da je položaj resen in da bo treba ukrepati takoj. Po njenih besedah sta obe zadnji vladi odgovorni za nastali položaj. "Leta 2008 je ob 1,1 milijarde evrov večjih prihodkih iz davkov presežek znašal 65 milijonov evrov. Če bi takrat, ko sta se cedila med in mleko, več privarčevali, bi bilo reševanje krize lažje," je zatrdila.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je poudaril, da bo prva naloga nove vlade, da ministrom naroči krčenje resornih proračunov. Po njegovih besedah bi morala vlada ostro pogledati v proračun, saj je v njem veliko postavk, ki so same sebi namen, od katerih nekateri dobro živijo, ljudje pa so medtem v vedno večjih težavah.

Ena prvih nalog nove vlade bo rebalans proračuna
Letošnje leto bo sicer na javnofinančnem področju skoraj gotovo zaznamovano s še močnejšim varčevanjem, saj mora Slovenija okrepiti konsolidacijo javnih financ, če želi do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kot se je zavezala na ravni EU-ja. Prva naloga nove vlade, ki jo bo kot prvi skušal oblikovati Janković, bo tako rebalans sprejetega proračuna za letos, ki temelji na predpostavkah izpred več kot leta dni in je v luči trenutnega zaostrovanja gospodarskih razmer v Evropi povsem nestvaren.

Kot je v četrtek poudaril Križanič, bo moral biti rebalans krepak, poleg tega pa bo treba po njegovih besedah izvesti strukturne reforme, ki bodo dale signal gospodarskim partnerjem, da se bo slovensko gospodarstvo normalno razvijalo. V letu 2012 sicer Križanič kljub pričakovani zelo šibki gospodarski rasti vidi tudi blago rast proračunskih prihodkov.

V četrtek je sicer odjeknila spodbudna novica, da je primanjkljaj državnega proračuna lani po prvih podatkih znašal 1,535 milijarde evrov, kar predstavlja 4,3 odstotka ocenjenega BDP za lani. Proračunski primanjkljaj je bil tako nižji od z rebalansom pričakovanega, ki naj bi dosegel 1,688 milijarde evrov oz. 4,7 odstotka BDP.