donos slovenske 10-letne obveznice z zapadlostjo januarja 2021 namreč znaša 7,10 odstotka.

Donos do dospetja 10-letne slovenske referenčne obveznice z zapadlostjo leta 2021 vztraja pri 7,10 odstotka. Po ocenah NLB se bi lahko današnji vrh sicer gibal pri okoli 7,15 odstotka. Donos 10-letne nemške obveznice se je ustavil pri 1,80 odstotka, kar pomeni, da pribitek znaša 5,30 odstotne točke.

To pomeni, da finančni trgi ne zaupajo naši javnofinančni stabilnosti. Obrestne mere v višini sedmih odstotkov so meja, ki loči zmožnost oziroma nezmožnost financiranja javnega dolga. Grčija, Irska in Portugalska so morale pri tej meji že poklicati Mednarodni denarni sklad in Evropsko unijo na pomoč.

Potem ko je italijanski senat potrdil zakon o stabilnosti in ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, je donos do dospetja za italijanske obveznice padel pod mejo sedmih odstotkov in znaša malo manj kot 6,7 odstotka. Donos do dospetja za slovenske obveznice že nekaj časa presega donos na španske obveznice, čeprav se je ta članica omenjala med ranljivimi državami območja evra.

"Vlagatelji vsak dan zahtevajo višjo obrestno mero"
Gre za podatke z drugotnega trga obveznic, omenjeni donos do dospetja pa lahko enačimo z zahtevano donosnostjo, ki bi jo vlagatelji zahtevali, če bi Slovenija v tem trenutku izdala novo 10-letno obveznico. "Vlagatelji vsak dan zahtevajo višjo obrestno mero, po kateri so pripravljeni posoditi Sloveniji denar, ker menijo, da je posoja vse bolj tvegana," pojasnjuje Jernej Kastelic iz NLB-ja.

Tako je na primer 18. januarja 2011 Slovenija izdala obveznico z zapadlostjo 18. januarja 2021. Zahtevana donosnost investitorjev v tistem trenutku je znašala 4,43 odstotka in toliko obresti mora Slovenija plačati vsako leto imetnikom obveznic. Če bi danes izdajali 10-letno obveznico, pa bi zahtevana donosnost presegla sedem odstotkov, pojasnjuje Kastelic.

Križanič ne pričakuje večjih stresov
Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič, pa je prepričan da je Slovenija sorazmerno dobro preskrbljena glede virov, zato do leta 2014 ne pričakuje "večjih stresov". Ostale države so bolj izpostavljene, saj morajo stalno prihajati na trg.

"Dvig obrestnih mer za 10-letno zadolževanje ne vpliva na servisiranje obstoječega dolga državnega proračuna," so poudarili tudi na ministrstvu za finance. Vpliva pa na novo zadolževanje. "V letu 2012 predvidevamo, da bo proračun izkazal potrebo po tri milijarde evrov zadolževanja," so pojasnili. Če bi se bila Slovenija prisiljena zadolžiti po trenutni obrestni meri, bi to pomenilo za okoli 90 milijonov evrov višje stroške v državnem proračunu.

MF: Dražjemu zadolževanju botruje tudi kriza v Italiji
Sicer na finančnem ministrstvu menijo, da dražjemu zadolževanju poleg razlogov, ki so jih navedle bonitetne hiše ob znižanju bonitetne ocene (med temi so odsotnost ključnih reform in težave bančnega sistema) botruje tudi vpliv krize v Italiji. "Vendar pa menimo, da trenutno dogajanje ni povečano zaradi prisotnosti italijanskih bank na slovenskem bančnem sistemu," še pravijo.