Do subvencije bi bila upravičena podjetja, ki vsaj 30 odstotkom zaposlenih ne bi mogla zagotoviti 90 odstotkov dela in bi jim delovni čas skrajšala za od pet do največ 20 ur na teden. V primeru naravne nesreče bi se lahko v podjetjih dogovorili, da bi 14 dni delali, 14 dni pa ne, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Država bi delodajalcem subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa. Posamezno podjetje bi bilo lahko na posamezen "dogodek" (naravno nesrečo, krizo) v shemo vključeno največ šest mesecev v obdobju dveh let.

Zaposleni, ki bi bili vključeni v ukrep, bi se lahko v tem času izobraževali, in sicer v dogovoru z delodajalcem v povezavi z delom, ki ga sicer opravljajo, ali na drugem področju. Nabor teh možnosti bo po ministrovih besedah pripravil zavod za zaposlovanje.

Podjetja za enako obdobje, kot bi prejemala subvencijo, ne bi smela izplačevati nagrad in dobičkov. Da bi preprečili primere, ko so podjetja, ki so prejela državno pomoč, počakala z izplačili in si jih nato naslednje leto izplačala dvojno, je predvideno, da bi si drugo in tretje leto lahko izplačala dobičke in nagrade, bi pa morala enak znesek tudi vrniti v državni proračun.

Shemo bi aktivirala vlada, in sicer v dveh primerih: v primeru naravne nesreče ali epidemije in v primeru gospodarske krize. Pri tem bi vlada na predlog ministrstev za delo in gospodarstvo proučila napovedi gospodarskih gibanj in brezposelnosti, pričakovanja podjetij glede naročil ipd., nato pa presodila, ali razmere zahtevajo aktivacijo sheme, je dejal minister.

"Gospodarska klima spet ni ugodna, slovenska podjetja se bojijo tega, kar se dogaja na naših izvoznih trgih. Predvsem je zaskrbljena avtomobilska industrija in marsikje naročila že upadajo, zato so dalj časa pozivali vlado, naj uvede možnost nekakšne interventne sheme za skrajševanje delovnika, če do tega pride, da se ne bomo spet spopadli z množičnim odpuščanjem in z množično brezposelnostjo," je pojasnil.

Država je skrajšanje delovnega časa doslej subvencionirala v dveh obdobjih, prvič v času gospodarske krize letih 2009–2012 in drugič v času pandemije covida-19. Obakrat je šlo za interventni ukrep, zdaj želi vlada po vzoru iz tujine, predvsem Avstrije in Nemčije, vzpostaviti stalno shemo, ki bi jo lahko vlada po potrebi aktivirala, je dejal Mesec. Namen je, da ne bi vsakokrat oblikovali interventnih ukrepov in da bi lahko preprečili primere, ko bi se število brezposelnih zelo hitro povečalo, tudi za več 10.000.

Minister pričakuje, da bo zakon v DZ-ju sprejet v roku dveh ali treh mesecev.