Tako kaže redno mesečno poročilo o poslovanju bank in gibanjih na kapitalskem trgu, ki ga je obravnaval svet Banke Slovenije. Po podatkih iz poročila se je bilančna vsota bank v Sloveniji v letošnjem prvem polletju zmanjšala za 1,2 milijarde evrov, predvsem zaradi poplačila obveznice NLB-ja, izdane v letu 2009 z jamstvom države, in znižanja vlog države.
O slovenskih bankah bodo govorili tudi v nocojšnji oddaji Odkrito
Politika obljublja odkritje krivcev za skrb vzbujajoče razmere v slovenskih državnih bankah, ki nas lahko privedejo tudi na rob bankrota. Toda ali so kriminalisti in tožilci tudi tisti, ki bodo presekali politično-gospodarsko navezo, ki je te banke obvladovala doslej? Bo banke sanirala ista naveza ali obstaja scenarij B?
V živo na TV Slovenija 1 in prek MMC-jevega predvajalnika.
Konec junija je bilančna vsota bank v Sloveniji znašala nekaj manj kot 48,8 milijarde evrov, kar je 2,1 odstotka manj kot pred letom dni.
Nadaljuje se odplačevanje obveznosti do tujine, kar je deloma posledica znižanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države in nekaterih bank. Ob tem centralna banka ugotavlja, da zmanjšanje teh finančnih virov ni bilo nadomeščeno v celoti s stabilnejšimi viri.
Obseg posojil je zaradi dragih tujih virov in nižjega povpraševanja kreditno sposobnih podjetij in gospodinjstev omejen. Posojila nebančnemu sektorju so se julija zmanjšala za 5,8 odstotka. Vloge gospodinjstev pa so porasle za pol odstotka in zaostajajo za rastjo v preteklem letu.
Na kapitalskem trgu Banka Slovenije opaža rahlo povečanje prilivov v domače vzajemne sklade. Po julijskem mesečnem padcu indeksa Ljubljanske borze SBI TOP za 1,1 odstotka znaša medletni padec 29,1 odstotka. Nasprotno so svetovni borzni indeksi julija v glavnem porasli.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje