Kranjec političnega dogajanja in zapletov pri sestavljanju nove vlade ni želel komentirati, prav tako ni želel špekulirati o morebitni koristi tehnične vlade po zgledu Italije. Dejal pa je, da kot državljan meni, da je, "če smo že imeli volitve", treba postaviti politično vlado, "ki bo delala odgovorno, torej, da ne bo politike izkoriščala za lastne koristi, ampak za interese države."

Slovenska podjetja "pozabila" na lastna sredstva
Med problematiko slovenskih podjetij je Kranjec izpostavil to, da pretežno slonijo na tujih virih in imajo premalo lastnih sredstev. V normalnem tržnem gospodarstvu se namreč pričakuje t. i. normalna struktura virov, kar pomeni dovolj lastnih sredstev za odplačevanje obveznosti. Ker slovenska podjetja teh nimajo dovolj, so zelo ranljiva, kar se tiče šokov. "Banke ugotavljajo, da njihovi komitenti posojil ne vračajo redno, ker nimajo rednega denarnega toka," saj razmerje med denarnim tokom in posojili ni ustrezno, je pojasnil.

Na vprašanje o liberalnem bančnem kreditiranju je Kranjec dejal, da je gospodarska in finančna kriza banke "ozavestila", da brez ustreznih analiz ne smejo dajati posojil. Guverner BS-ja ugotavlja, da so bile na tem področju veliko bolj "radodarne" banke, ki so v večinski državni lasti.

"Tega ne mislim ideološko, vendar pa je simptomatično, da so bile analize in kontrole slabše v bankah, ki so jih nadzirali državni lastniki," je dejal. Razlogi so lahko v slabih odločitvah, s katerimi so na mesta v upravi in nadzornih svetih postavili nekompetentne kadre. "S tem država povzroča škodo bankam, davkoplačevalcem in upočasnjuje gospodarsko rast," je dejal.

Ne kreditni krč, ampak krč pomanjkanja kapitala
Kreditni krč za Kranjca sicer ni pravi izraz, bolj je naklonjen oznaki krč pomanjkanja kapitala. To je tisto, kar po njegovem najbolj pesti slovenska podjetja. Imajo premalo lastnih sredstev, zato ne morejo dobiti posojil. Razlog za "premalo posojil" pa je lahko tudi v pomanjkanju pravih projektov, ki bi bili primerni/zanimivi za kreditiranje.

Ko se je rast upočasnila, je šlo samo še navzdol
Kranjec je sicer kritičen tudi do dela Banke Slovenije, pri čemer opozarja, da je ta le nadzornik, ki ga zanima celotna bilanca kreditov in ne more preprečiti posameznih slabih odločitev banke. Pojasnil je, da so že ob njegovem prihodu v BS (leta 2007) ugotovili, da število posojil narašča, a so se ta zaradi konjunkture vračala. Banke so tako (tudi v drugih gospodarstvih) izkazovale ogromne dobičke, ko pa se je rast upočasnila, so se takoj pojavile izgube. "Prilagajali smo se tistemu času. Bili smo kot vsi drugi," je bil samokritičen Kranjec.

Gradbeništvo z največ slabimi posojili
V zvezi s posojili gradbenemu sektorju, kjer naj bi njihovo število naraščalo, je Kranjec dejal, da ne gre toliko za zviševanje, kot to, da se njihovo število ustrezno ne zmanjšuje. Banke kredite podaljšujejo, da bi se objekti lahko končali in nato prodali in zato včasih "še kaj primaknejo".

Tudi slabitve bank, teh je ob skupni bilančni vsoti slovenskih bank 49 milijard evrov za 2,7 milijarde evrov, se mu ne zdijo problematične, saj je v najslabšem razredu posojil (BS jih glede na zamude pri odplačevanju razvršča v razrede od A do E) po njegovih besedah le 5 odstotkov vseh posojil. Če bi se posojila odplačala, slabitve pomenijo dohodek banke, toda Kranjec priznava, da za zdaj kaže, da bodo morala najslabša odpisati. V najslabšem razredu je sicer največ posojil iz gradbeništva in t. i. tajkunskih posojil za financiranje prevzemov družb.

Fiskalni pakt potreben zaradi discipliniranja?
Kranjec je govoril tudi o načrtovanem evropske fiskalnem paktu in vlogi Banke Slovenija v ECB-ju. Pričakuje, da bo vsaj v evrskem območju prihajalo do harmonizacije javnih financ, saj je težko pričakovati, da bo denarna politika enotna, fiskalna pa za vsako državo samostojna. Fiskalni pakt je korak k disciplini, je dejal Kranjec in spomnil na nepošteno prilagajanje statistik nekaterih držav, ki so tako skrile pravo stanje svojih financ.