Sprostitev oz. liberalizacijo trga poštnih storitev v Sloveniji v skladu z evropskim pravnim redom uvaja zakon o poštnih storitvah, ki velja od 2. avgusta 2009, dejansko pa proces liberalizacije poteka postopno že od leta 1997. Z odpravo omenjenega monopola bo trg poštnih storitev dokončno liberaliziran v celoti.

Na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) so pojasnili, da so vsi ponudniki poštnih storitev lahko že doslej opravljali prenos pisem do 50 gramov, vendar le, če je bila cena te storitve vsaj 2,5-krat višja od standardnega pisma Pošte Slovenije.

Uporabniki poštnih storitev bodo lahko izbirali tudi med drugimi ponudniki
Po končani liberalizaciji pa bodo lahko prenos pisemskih pošiljk, lažjih od 50 gramov, opravljali tudi drugi poštni operaterji oziroma ponudniki. To pomeni, da bodo uporabniki poštnih storitev lahko izbirali tudi med drugimi ponudniki, če bodo ti izkazali zanimanje in izpolnjevali pogoje za to.

V Apeku glede na izkušnje v državah članicah, ki so že liberalizirale trg poštnih storitev, pravijo, da kratkoročno ni pričakovati velikih sprememb, dolgoročno pa to "vsekakor lahko pomeni več konkurence in posledično večjo izbiro za uporabnike".

Glede prihoda novih tekmecev v Apeku dodajajo, da so na slovenskem trgu poštnih storitev že več let navzoča vsa večja tuja podjetja, zato ne pričakujejo, da bi se z liberalizacijo povečalo njihovo število, mogoče pa je pričakovati, da bodo alternativni ponudniki poštnih storitev želeli uporabljati tudi dostop do poštnega omrežja Pošte Slovenije.

Pošta Slovenije pripravljena na liberalizacijo
V Pošti Slovenije so zatrdili, da so se na liberalizacijo pripravili uspešno, zato ta kratkoročno naj ne bi imela večjega vpliva na njihovo poslovanje. Največje konkurence pa ne vidijo v tujih, temveč pri domačih ponudnikih, ki bi lahko, kot pravijo v Pošti Slovenije, izkoristili nedorečenost zakona o poštnih storitvah, ki izvajalcem tovrstne dejavnosti ne nalaga podrobnejših pogojev za opravljanje poštne dejavnosti.

"Poštni zakon po našem mnenju zelo ohlapno določa pogoje za opravljanje zamenljivih storitev in lahko se zgodi, da bodo začeli poštne storitve opravljati tudi tisti, ki za to niso usposobljeni," menijo.

Po njihovih navedbah obstaja bojazen, da se bodo na trgu pojavili konkurenti, ki bodo predvsem težili k hitremu zaslužku ter bodo svojo priložnost iskali v doseganju cenovnih razlik, ki so lahko le posledica različnih stroškov poslovanja v urbanih središčih in ruralnih območjih, pri čemer bodo svoje storitve ponujali v zelo omejenem obsegu.

Bistvenega zmanjšanja tržnega deleža na Pošti Slovenije ne pričakujejo
"Tak način poslovanja seveda ne bo imel nič opraviti z dejansko konkurenco, ki bi lahko pripomogla k boljši učinkovitosti in kakovosti poslovanja," poudarjajo in ob tem dodajajo, da bodo s ciljem, da bi ohranili čim večji tržni delež oz. prihodke na področju univerzalne poštne storitve kljub rasti deležev oz. prihodkov konkurenčnih izvajalcev univerzalne ter zamenljivih poštnih storitev, uvedli vrsto ukrepov.

Med te ukrepe spadajo tudi optimizacija poslovnih procesov, učinkovita cenovna politika ter oblikovanje pogojev in cen storitev na način, ki bo onemogočal nepoštene poslovne prakse konkurence pri sklepanju in izvajanju pogodb za dostop izvajalcev zamenljivih storitev do poštne infrastrukture ali storitev iz nabora univerzalne storitve. Uvajajo tudi nove modele poslovanja, kot je npr. model jutranje dostave časopisov.

Ob tem izpostavljajo, da predvsem zaradi močne penetracije Pošte Slovenije in njene razvejane mreže poštnih enot ne pričakujejo bistvenega zmanjšanja tržnega deleža. "Ker so naše storitve cenovno zelo dostopne, tudi ni posebej močnih finančnih razlogov za prihod dodatne konkurence," dodajajo.