Vodilni borzni indeksi so po marčevskem dnu vidno okrevali, potem ko je kar nekaj podatkov kazalo na to, da v ZDA le ne bo recesije. Zdi se, da so bile to preveč optimistična pričakovanja, in delnice so spet na poti navzdol. Foto: EPA
Vodilni borzni indeksi so po marčevskem dnu vidno okrevali, potem ko je kar nekaj podatkov kazalo na to, da v ZDA le ne bo recesije. Zdi se, da so bile to preveč optimistična pričakovanja, in delnice so spet na poti navzdol. Foto: EPA
Fordova tovarna
Ameriško gospodarstvo je maja že peti mesec zapored izgubljalo službe. Netoizguba je znašala 49.000 delovnih mest. Foto: EPA
Boeing 787 Dreamliner
Boeingove delnice so v petek padle za 5,4 odstotka in imele največji vpliv na to, da je Dow Jones zdrsnil za 395 točk. Foto: EPA

Newyorški delniški indeks Dow Jones (12.209 točk) je padel za 3,1 odstotka, kar je največ v zadnjih 15 mesecih, medtem ko so razvite evropske borze v povprečju izgubile dva odstotka. Na udaru so bili zlasti banke (delnice švicarske UBS, ki jo je kreditna kriza zelo prizadela, so se pocenile za več kot šest odstotkov), letalski prevozniki in proizvajalci avtomobilov. Minusu ni ušel nihče. Vseh 30 delnic, ki sestavljajo Dow Jones, se je pocenilo. Vlagatelji so denar raje selili v obveznice.

Brezposelnost že 5,5-odstotna
Majska brezposelnost je v ZDA poskočila s 5,0 na 5,5 odstotka, kar je najlepši dokaz, kako slabo gre gospodarstvu. Takega skoka brezposelnosti ni bilo že 22 let! "Smo v recesiji, čeprav ekonomisti tega ne bodo priznali. Nenehno izgubljanje delovnih mest je boljši pokazatelj od pravila dveh negativnih četrtletij," je komentar enega izmed analitikov. Uradno recesija nastopi po dveh zaporednih padcih bruto domačega proizvoda. V ZDA se je rast v prvem četrtletju upočasnila, toda ni bila negativna.

Grozi stagnacija z inflacijo
Še bolj kot recesije se zdaj vsi bojijo stagflacije, ki je zaznamovala 70. leta. Gre za hkratni pojav nizke ali negativne gospodarske rasti in visoke inflacije. V takšnih skrajno neugodnih razmerah bi imele Zvezne rezerve zvezane roke. Če bi obresti nižale, bi spodbudile padanje dolarja, s tem nadaljnjo rast cen surovin in inflacijo, če bi monetarno politiko zaostrovale, bi to zadušilo naložbe in posledično gospodarsko rast.

Nafta v zadnjih dveh dneh poskočila za 16 dolarjev
Kar se je na naftnem trgu dogajalo ta teden, je vzelo sapo tudi tistim, ki so vajeni vsega. Kazalo je, da bo bikovskega trenda za nekaj časa konec, saj je nafta zdrsnila do 121 dolarjev. Četrtkova novica, da se Evropska centralna banka pripravlja na dvig obrestne mere (verjetno že julija), je nafto dvignila na 128 dolarjev, še večji šok pa je sledil v petek. Ker je dolar občutno oslabel, so špekulanti še bolj stavili na nafto, ki je v enem dnevu porasla za dramatičnih 11 dolarjev, na rekordnih 138,54 dolarjev.

V Tokiu petmesečni vrh
Dodatno je vroči naftni trg podžgalo mnenje investicijske banke Morgan Stanley, da bo nafta že julija dosegla 150 dolarjev. Če se bo scenarij uresničil, bodo delniški trgi verjetno padli še nižje, kot so bili sredi marca. V petek se je izmed največjih trgov le tokijski Nikkei (14.489 točk) pohvalil s plusom in celo petmesečnim vrhom, saj slabe novice iz ZDA seveda japonskih borznikov še niso dosegle. V ponedeljek bo vse drugače. Tudi na Ljubljanski borzi, kjer je indeks SBI20 v zadnjem tednu izgubil odstotek, lahko pričakujemo negativen start v nov teden, ki bo prinesel kotacijo delnic Save Re.