Odkar je sodišče prejšnjo sredo odobrilo postopek prisilne poravnave Merkurja, je javen tudi načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga je pripravila uprava. Prve hitre ukrepe za sanacijo težkega položaja so že izvedli, z njimi pa bodo letno prihranili 3,2 milijona evrov. Najprej je namreč nova uprava, ki je vodenje družbe prevzela julija, septembra pa zaradi nenadne smrti izgubil predsednika Bojana Knupleža, ukinila bonitete in povračila stroškov kilometrine, znižala plače in zmanjšala vozni park, število prenosnih telefonov, stroške marketinga ter število dobaviteljev.

Manj dobaviteljev, manj artiklov na zalogi
Številni ukrepi pa družbo še čakajo. Med njimi je zmanjšanje števila zaposlenih celotne skupine za skoraj petino. Še najbolj bo zmanjšanje delovnih mest opazno v režiji divizije Merkur, kjer se bo njihovo zdajšnje število 824 več kot prepolovilo. Za okrog 250 se bo zmanjšalo tudi število ljudi v logistiki in komerciali. Prav tako bodo zmanjšali število dobaviteljev z 2.200 na 400 in znižali število artiklov na zalogi, ki jih ne bo več niti polovica od zdajšnjih 144.000. Ob centralizaciji nabave bo podjetje šlo tudi v centralizacijo skladiščenja in posledično zapiranje več skladiščnih zmogljivosti.

Prodali bodo preostalo poslovno nepotrebno premoženja. Nekaj teh prodaj, med njimi delnic Gorenjske banke in Save ter Big Banga in družbe Merkur International Beograd, je predvidenih za unovčenje zavarovanj upnikov. 15 milijonov evrov zavarovanih terjatev naj bi pretvorili v lastniški delež po ceni 40 evrov terjatev za eno delnico, medtem ko naj bi preostalih 70 milijonov za pretvorbo prispevali nezavarovani upniki.

Za uspeh potrebujejo 60 odstotkov upnikov
Predlog prisilne poravnave sicer upnikom ponuja, da terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala, in sicer bi za vsakih 57,50 evra terjatev dobili eno delnico. Druga možnost za navadne upnike je, da privolijo v zmanjšanje in odložitev svojih terjatev na 60-odstotno plačilo v petinskih deležih do leta 2015. Tako bi Merkur 305 milijonov evrov navadnih terjatev poplačal brez obresti in v višini 183 milijonov evrov.

Da bi prisilna poravnava uspela, se mora z njo strinjati 60 odstotkov navadnih upnikov, hkrati pa mora uprava doseči tudi dogovor z ločitvenimi upniki. Ocenjujejo, da obstaja več kot 50-odstotna verjetnost za uspeh finančne reorganizacije Merkurja, če bo izvedena dokapitalizacija oziroma bodo banke privolile v konverzijo terjatev in posojil. Prav tako bodo za uresničitev ambicioznega načrta potrebovali dodatna posojila v višini 66 milijonov evrov.