Upajo, da bo vlada še enkrat premislila o dvigu trošarin. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je dejal, da slovenska industrija za trošarine odšteje polovico neto dobička, višje trošarine pa bi po njegovem mnenju industrijo "spravile na kolena".

Vlada bi morala po mnenju Hribar Miliča varčevati v javnem sektorju, kjer se je število zaposlenih lani povečalo za 3.000, višja pa je bila tudi masa plač. Poleg tega vlada za gospodarstvo sprejema urgentne ukrepe, za javni sektor pa ne.

"Dvig trošarin prišel v najneugodnejšem trenutku"
Negativne učinke bodo skušali prikazati tudi vladi, ker je ukrep prišel v najneugodnejšem trenutku, upa, da bo premier Borut Pahor znova razmislil o dvigu trošarin. Opozoril je, da naj po trošarinah ne sledijo še novi ukrepi, ki bi konkurenčnost slovenskega gospodarstva še poslabšala.

Pomočnik generalnega direktorja GZS-ja Jože Remškar pa je dejal, da se bo trošarina za električno energijo avgusta povišala za šestkrat (z enega na 6,05 evra na MWh), s prvim novembrom pa glede na zdajšnjo vrednost za 12-krat. Država si od dviga trošarin obeta 140 milijonov evrov na leto, gospodarstvo jih bo plačalo 100 in predelovalna industrija od tega 58 milijonov evrov, je opozoril Remškar. Predelovalna industrija bo imela zato letos 18 milijonov, prihodnje leto pa 58 milijonov evrov višje stroške. Za zdaj kaže, da podjetja bremen ne bodo zmogla, ker so izvozno usmerjena, pa bodo še težje konkurirala na tujih trgih.

Prvi mož Papirnice Vevče, Marko Jagodić, tudi podpredsednik združenja papirne industrije pri GZS-ju, je dodal, da papirna industrija ni izjema in trošarinskega šoka ne bo zmogla. Višje trošarine namreč predstavljajo okoli polovico dobička, ustvarjenega v lanskem letu, ki pa je bilo po poslovnem izidu rekordno. Igor Miklavc iz združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS-ju je opozoril, da pričakujejo razbremenitve, ne pa dodatne obremenitve.