Direktor Elesa, ki je po pripojitvi družbe SODO operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, Aleksander Mervar je na dogodku opozoril, da prehod na nizkoogljične vire ne bo poceni tako z vidika naložb kot cen energije. Cene elektrike so se sicer po lanski krizi umirile, so pa še 2,5-krat višje kot v času pandemije covida-19, je dejal in ocenil, da bo cena elektrike (ki je le del končne cene dobave) na ravni med 110 in 130 evrov za megavatno uro (MWh). "Bolj kot smo uvozno odvisni, bolj smo izpostavljeni cenam na trgu," je dejal Mervar in navedel podatke, da je bila država lani, ob nizki proizvodnji iz hidroelektrarn zaradi suše, remontu Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in začasnem odklopu Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), 30-odstotno uvozno odvisna, letos je do izklopa NEK-a kazalo na sedemodstotno, zdaj pa bo 20-odstotna.

Za manjšo uvozno odvisnost bodo nujni novi proizvodni viri, potem ko bo opuščena proizvodnja elektrike iz premoga. TEŠ naj bi zaprli leta 2033, Mervar meni, da se bo to zgodilo prej. Ključno za naložbe v proizvodnjo, pa tudi v omrežje in v druge prilagoditve, bo obdobje do leta 2030, je ocenil.

Uroš Salobir iz Elesa je opozoril, da je ob povečevanju proizvodnje iz obnovljivih virov izziv njena integracija v omrežje. Za čim večji izkoristek teh virov bi bilo treba poskrbeti, da bi odjemalci sledili proizvodnji, da bi torej več porabljali takrat, ko so viški v proizvodnji.
Hkrati bi bilo pomembno vlagati v hranilnike energije, pa tudi sončne elektrarne postavljati na območjih, kjer omrežje že prenese več priklopa. Bo pa nujno obsežno vlagati v omrežje, za kar bo ključno obdobje do leta 2030, se je strinjal Klemen Dragaš iz Elesa.

Za doseganje podnebne nevtralnosti bo treba izkoristiti vse razpoložljive vire, od hidro, sončne, vetrne, geotermalne do jedrske energije, hkrati pa obvladovati rabo energije in virov, je na okrogli mizi o prenovi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) dejal vodja centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, ki je del konzorcija, ki pripravlja posodobljeni NEPN, Stane Merše.

Za JEK 2 ni prave alternative, dokler ne bodo dovolj razvite tehnologije za pretvorbo viškov energije iz obnovljivih virov, je menil Mervar. V posodobljenem NEPN-ju bosta predvidoma sicer oba scenarija zagotavljanja elektrike po izstopu iz premoga – samo z OVE ter z OVE in jedrsko energijo.

Da je treba za JEK 2 izvesti referendum, so se udeleženci strinjali, pri čemer je predsednik GZS-ja Tibor Šimonka menil, da bi moral biti čim prej, ne šele leta 2027 ali 2028, kot se trenutno napoveduje.

Taj Zavodnik iz nevladne organizacije Focus je glede referenduma poudaril, da je nujno, da bosta oba scenarija iz NEPN enakovredno ovrednotena tako glede časovnice doseganja podnebnih ciljev kot glede vpliva na emisije. Pri umeščenju vetrnih elektrarn v prostor je veliko težav zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Predsednica društva za spodbujanje energetske pismenosti En-lite Mojca Drevenšek je ocenila, da je to deloma posledica tudi slabega komuniciranja.

Glede sprejemljivosti JEK-a 2 je generalni direktor Gen energije, ki bo investitorka v morebitni JEK 2, Dejan Paravan dejal, da sta po zadnjih raziskavah drugemu bloku naklonjeni dve tretjini vprašanih, podobno, 70-odstotno podporo so po Šimonkovih besedah izmerili v GZS-ju.
Da s financiranjem JEK-a 2 ne bi bilo težav, je menil Šimonka in pri tem navedel interes okoliških držav in gospodarstva za vlaganje.

Miroslav Babić iz svetovalne družbe Indigo Consult, ki je del skupine Pristop, je opozoril, da je predvidena cela pahljača ukrepov zelenega prehoda, virov pa ni zagotovljenih.