Vlada je že napovedala, da bo uredila višine plač v podjetjih, ki so v večinski državni lasti, a težava se pojavi pri dejstvu, da plače potrjujejo nadzorni sveti, člani uprav podjetij pa večinoma po zakonu niso dolžni javnosti posredovati zneskov, ki jih mesečno prejemajo, poroča TV Slovenija.

V spodnji galeriji si tako lahko ogledate višine plač le tistih predsednikov uprav državnih podjetij, ki so bili pripravljeni posredovati podatke o svojih prihodkih. O plačah prvih mož banke NLB ali Zavarovalnice Triglav, ki naj bi se po višini prejemkov uvrščala najvišje na lestvici, pa lahko le ugibamo.

Vlada sprememb v zakonodaji, ki bi poleg ravnateljev, direktorjev bolnišnic, ministrov in drugih javnih funkcionarjev, k razkritju dohodkov zavezovala tudi direktorje gospodarskih družb, še ni napovedala. Je pa gospodarski minister Matej Lahovnik neuradno pozval nekatera podjetja, naj znižajo plače vodilnim.

"Nadpovprečno odgovorna mesta so nadpovprečno plačana"
Na take pozive so se odzvali tudi v Združenju Manager, kjer pravijo, da "vsakodnevno kukanje v menedžerske denarnice, ki še zdaleč ne dosegajo evropskih razmerij, kaj šele ameriških, kjer so te razlike pobegnile z vajeti, ustvarja napetosti v družbi, pogosto pa je slišati tudi pozive, katerih osnovna premisa je vračanje v sistem uravnilovke".

Od uspešnih posameznikov, kar v podjetjih niso samo vodilni menedžerji, temveč širša skupina sposobnih posameznikov, so odvisne usode tistih, ki sami ne zmorejo enako prispevati, pravijo v združenju in dodajajo, da bi bilo prav, "da v Sloveniji razčistimo s tem, da so nadpovprečno zahtevna in odgovorna delovna mesta, ki največ prispevajo k ustvarjeni dodani vrednosti, tudi nadpovprečno plačana".

Člani tega združenja pa ugotavljajo tudi, da si je večina menedžerjev združenja iz občutka odgovornosti in solidarnosti samoiniciativno znižala svoje prejemke od 10 do 40 odstotkov, čeprav bo letošnje leto za vodenje še bolj izzivalno in zahtevnejše kot pretekla leta.

A. S.