Vzdržnost javnega dolga bi nadzirali prek primarnih izdatkov, torej izdatkov brez obresti. Obe sidri, največ 60-odstotni javni dolg, in ne več kot triodstotni javnofinančni primanjkljaj, pa ostajata. Za dosego želenega cilja dolga bodo države imele štiri leta. Pot za odpravo presežnega dolga bo pripravila Evropska komisija (EK) v dialogu z vsako državo članico posebej. Odzivi na usmeritve so mešani.

Fiskalno pravilo je zamrznjeno in države se lahko nemoteno zadolžujejo. Tudi prihodnje leto bo veljala odstopna klavzula. Vendar kako po tem obdobju državne proračune znova spraviti na pot zdravih javnih financ? Del odgovora je tudi prenova fiskalnih pravil. O tem že nekaj let poteka javna razprava in usmeritve so kombinacija različnih pogledov, ugotavlja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

"Poudarek se daje vzdržnosti dolga, daje pa se tudi možnost daljšega prilagajanja tistim državam, ki v veliki meri presegajo to 60-odstotno limito javnega dolga," je pojasnil Kračun.

Poenostavljanje pravil

Gre za poenostavitev pravil, je dodal Kračun, čeprav bo proces ekonomskega upravljanja bolj zapleten. Odpravo presežnega dolga oziroma štiriletni načrt bo Evropska komisija dorekla z vsako članico posebej. Posamičen pristop ni dobra rešitev, meni profesor Mojmir Mrak.

"Logika je ta, da bo moral biti za tiste države, ki so bolj zadolžene, padec strmejši, pri tistih, ki so manj zadolženi, pa bo več prostora za investicije," je povedal Mrak.

Močnejše države lahko lažje dosežejo boljše pogoje kot šibkejše. Profesor Mrak meni, da bi morali v pripravo načrtov za znižanje dolga vključiti tudi fiskalne svete. Minister za finance Klemen Boštjančič pozdravlja usmeritve. Slovenija bo dejavno sodelovala v prenovi fiskalnih pravil, napoveduje.

"Zelo dejavno se bomo vključili v debato na ravni Evropske komisije in upam, da nam bo tudi uspelo dobiti čim več zaveznikov, predvsem v majhnih državah, za katere vidim določeno nevarnost v pravilih, ki se napovedujejo," je pojasnil Boštjančič.

Prihodnje leto bo fiskalno pravilo še zamrznjeno, dogovor o prenovi pa naj bi članice EU-ja dosegle do leta 2024.