Ali je to le resen popravek ali pa je na trge že prilomastil medved, simbol borznega pesimizma? Vplivni upravljavec hedge skladov Jeremy Grantham je pesimist in pričakuje, da bo indeks S & P 500 izgubil nadaljnjih 45 odstotkov in pristal pri približno 2500 točkah (trenutno je pri 4398 točkah). Delniški trgi po njegovem mnenju predstavljajo enega od štirih supermehurčkov zadnjih sto let, preostale tri lahko najdemo na nepremičninskem, obvezniškem in surovinskem trgu. Razmere primerja z japonsko zgodbo v 80. letih, ko so bile delnice in nepremičnine dramatično precenjene (Japonska pa se tako rekoč še do danes ni opomogla). "Da imamo toliko mehurčkov skupaj, se dogaja prvič v zgodovini, in to je zelo nevarno," je Grantham posvaril na spletni strani družbe GMT (Grantham, Mayo, & van Otterloo), pri kateri je glavni investicijski strateg. Ker se je s podobnimi svarili oglasil že na vrhuncu norije pikakom podjetij leta 2000 in finančne krize 2008, ga mnogi jemljejo zelo resno.

Netflix pričakuje (pre)majhno rast novih naročnikov
Če je bil New York med epidemijo epicenter borzne zabave in trg, kamor se je stekalo največ denarja in kjer so delnice najopazneje naraščale, je zdaj prav na borzah NYSE in Nasdaq opaziti največje padce tečajev. Dodatno so razpoloženje poslabšali sveži rezultati Netflixa, najbolj znanega ponudnika pretočnih videovsebin. Daleč od tega, da bi bili slabi, število novih naročnikov je celo preseglo napovedi analitikov (8,28 milijona namesto 8,19), a to je vseeno manj kot v zadnjem četrtletju leta 2020 (8,5 milijona), predvsem pa je "težava" v Netflixovi napovedi, da bo imel v prvem letošnjem četrtletju le 2,5 milijona novih naročnikov, to pa je krepko manj od pričakovanj poznavalcev (6,9 milijona). Delnice so po objavi rezultatov strmoglavile za 22 odstotkov, potem ko so bile že pred objavo četrtletnih rezultatov v "medvedjem" območju, torej za 20 odstotkov oddaljene od vrha.

V novem tednu seja ameriške centralne banke
Kaj je kar naenkrat tako močno preplašilo vlagatelje? Razlogov je več, od nekaterih ne najboljših četrtletnih rezultatov ameriških korporacij do omikrona in rusko-ukrajinskega spora, glavni pa je seveda napovedano zaostrovanje denarne politike največjih centralnih bank. Fed naj bi že marca prvič zvišal obrestno mero, časovnica pa bi se lahko spremenila tudi pri Evropski centralni banki – nekateri že napovedujejo, da bodo pri ECB-ju prvič ukrepali septembra. Za zdaj so vse oči uprte v Fed, ki se bo v torek in sredo sešel na januarski seji. Bo guverner Powell še ostrejši v svojih besedah? Bo celo namignil, da bodo obresti marca višje za pol odstotne točke (in ne le za četrt)? Vsekakor bo Wall Street v sredo, ko bo imel Jerome Powell novinarsko konferenco, na trnih.

Nasdaq z največjo tedensko izgubo po marcu 2020
Ob krepkih padcih delniških indeksov – tehnološki Nasdaq je od ponedeljka do petka izgubil 7,5 odstotka, kar je največji tedenski minus po marcu 2020 – so vlagatelji uteho iskali v plemenitih kovinah (predvsem srebro je precej poskočilo) in državnih obveznicah. Če je donosnost ameriške 10-letne obveznice v sredo dosegla 1,9 odstotka, je bila v petek le še 1,75-odstotna. Pri primerljivi nemški obveznici je donosnost spet negativna. Nemška gospodarska rast naj bi bila po napovedih vlade letos več kot štiriodstotna, vendar je zaradi omikrona in kitajskih težav vse več opozoril, da bi lahko v prvem četrtletju vseeno še videli tehnično recesijo, potem ko se je po prvih ocenah nemški BDP v zadnjem lanskem četrtletju skrčil za 0,5–1,0 odstotka (natančen podatek bo znan 28. januarja).

Bitcoin vreden le še pol toliko kot novembra
Načrti ameriške centralne banke, da bo agresivneje zviševale obrestno mero in obenem krčile svojo bilančno vsoto, so močno udarili tudi po kriptovalutah in vse bolj majava je predpostavka, da je bitcoin varno zatočišče pred visoko inflacijo, res pa je, da se je še po vsakem hujšem padcu (in ti so bili tudi do 80-odstotni) vedno veličastno pobral. Vseeno: včeraj je bitcoin prvič po juliju pogledal pod 35 tisoč dolarjev, v primerjavi s prejšnjo nedeljo je izgubil približno 20 odstotkov. Še huje so jo odnesli alt kovanci, celotna vrednost kriptotržišča pa je že skoraj pol nižja kot jeseni, ko je dosegla tri bilijone dolarjev. Takšni padci so dali krila znanemu strategu Petru Schiffu, večnemu nasprotniku kriptovalut. Schiff pričakuje večjo paniko in pravi "flash crash", ko bo bitcoin zdrsnil pod 30 tisoč dolarjev.