Zato so se odločili za posebno izjavo, v kateri so te nepravilnosti navedli in se do njih negativno opredelili. Kot slabe prakse je združenje izpostavilo uveljavljanje interesov posameznega delničarja ali tretjih oseb, dopuščanje nepooblaščenega vmešavanja državnih organov v delo nadzornega sveta in poslovanje družbe, netransparentno kupovanje delni nadzorovane družbe, nakupe delnic nadzorovane družbe prek povezanih ali tretjih oseb in sodelovanje članov nadzornega sveta pri menedžerskem odkupu družbe, ki jo nadzorujejo.

Odgovornosti uprav ali nadzornih svetov se ne ugotavlja
Opozorili so tudi na neugotavljanje odgovornosti uprav in nadzornih svetov pri transakcijah s povezanimi osebami, na omogočanje nakupa lastnih delnic družbe na način, ki omogoča menedžerski odkup, neukrepanje pri financiranju prevzema družbe s strani družbe, ki jo nadzorni svet nadzira, ter pravočasno odzivanje nadzornega sveta v zvezi z obveznostmi iz zakona o finančnem poslovanju v primerih insolventnih in prezadolženih družb.

Poleg tega so nadzorniki izpostavili še nekorektno urejanje pogodbenih razmerji z nekdanjo upravo ob zamenjavi uprave, nerazkrivanje nastalih konfliktov interesov članov nadzornega sveta, razkrivanje poslovnih skrivnosti družbe ter neustrezno in nepooblaščeno komuniciranje članov nadzornega sveta v javnosti.

Združenje nadzornikov Slovenije si s svojim delovanjem prizadeva za prenos dobre prakse na področju korporativnega upravljanja in spoštovanja etičnih standardov. Ker ne predstavlja organov pregona, sodišč ali zakonskih regulatorjev, pa ne more preganjati tistih dejanj, ki niso v njegovi pristojnosti, ali posegati v lastniška razmerja in pravice v posameznih družbah, so zapisali.