Pred novinarsko konferenco sta delegaciji obeh držav podpisali pet dokumentov o sodelovanju na različnih področjih: memorandum o sodelovanju v kmetijstvu, memorandum o promociji izmenjave in sodelovanja na področju srednjih in majhnih podjetij, akcijski načrt za sodelovanje v zdravju in medicini v obdobju 2009-2012, sporazum o sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in Univerzo za tuje študije v Pekingu ter sporazum o ustanovitvi Konfucijskega inštituta na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze.

Izvoz 132, uvoz 951 milijonov dolarjev
Kot omenjeno, je leta 2008 skupna trgovina med Kitajsko in Slovenijo po kitajskih statistikah presegla milijardo dolarjev (natančneje 1,083 milijarde), kar je 35 odstotkov več kot leto prej. A še vedno ima več koristi od menjave Kitajska, ki je v letu 2008 k nam izvozila za 951 milijonov dolarjev blaga (to je 37 odstotkov več kot leta 2007), Slovenija pa je v Kitajsko izvozila za 132 milijonov dolarjev blaga, kar je sicer 19 odstotkov več kot leta 2007, a še vedno premalo.

In menjava v evrih? Pol milijarde
Skupna blagovna menjava med Slovenijo in Kitajsko je leta 2008 znašala 510 milijonov evrov, kar je za 25,5 odstotkov več kot v predhodnem letu. Kitajska se uvršča na 18. mesto zunanjetrgovinskih partneric Slovenije v letu 2008, kar predstavlja 1,19 odstotka celotne slovenske blagovne menjave s tujino.

Slovenija je v Kitajsko v omenjenem letu izvozila za 69 milijonov evrov blaga, kar je za 14 odstotkov več kot v letu 2007. Tako je bila Kitajska v lani na 30. mestu med zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije glede na celotni slovenski izvoz v tujino.

Na ministrstvu za gospodarstvo tako ugotavljajo, da se zunanjetrgovinski primanjkljaj vsako leto povečuje: "Razmerje med uvozom in izvozom je 1:6, ker je sicer potrebno še naprej uravnovešati, je pa v povprečju blagovne menjave med EU-jem in Ljudsko republiko Kitajsko." "Deficit se povečuje, zato je potrebno dodatne napore usmeriti v izravnavo menjave," še ugotavljajo na ministrstvu za gospodarstvo.

Tranzitni potencial Slovenije pri sodelovanju s Kitajsko
Huija je sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk, govorila pa sta o potencialu Slovenije kot pomembne tranzitne države v Evropi. Türk je izpostavil predvsem pomen slovenskih transportnih poti, ki so izrednega pomena za izboljšanje gospodarskega sodelovanja med državama predvsem ob zasičenosti prometnih tokov v Evropi.

Pogovarjala sta se tudi o uresničevanju dogovorov, ki jih je predsednik države sklenil med državniškim obiskom Kitajske, nekaj časa pa sta namenila tudi pogovorom o kulturnem sodelovanju.

Kitajskega podpredsednika sta sprejela tudi predsednik DZ-ja Pavel Gantar in slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.