Tone Strnad je pred 32 leti pustil dobro plačano službo v Leku, odprl zeliščno lekarno in se z ustanovitvijo podjetja Medis poglobil v marketing zdravil. Medis pomaga tujim farmacevtom pri registraciji in trženju zdravil na zanje manj privlačnih trgih, zapleten postopek traja okrog dve leti. To dela za praktično vse bližnje trge vzhodno od Nemčije. "Mi smo podaljšana roka tujega proizvajalca," na kratko pojasni Tone Strnad, ki obenem prizna, da jih kakšen velik naročnik občasno tudi zapusti, ko se odloči, da ne potrebuje več njihove pomoči. Podjetje sicer prinaša na trg predvsem inovativna zdravila, "nekaj malega" pa tudi sami proizvajajo.

Zakaj se ni podal v nabave zaščitne opreme, če so se s tem ukvarjali že hmeljarji in dobavitelji šolskih potrebščin? "Saj ste videli po televiziji, zakaj ne." Poročila o sumih korupcije pri dobavah, ki jim delno pritrjuje tudi Računsko sodišče, so na ulice privabile protestnike. V zadnjih dneh pa še drugačne proteste – proti pogoju PCT. Njihov skupni imenovalec je razočaranje nad vlado, ki ga deli tudi Strnad: "Mene jezi celotna situacija. Družbena klima se zateguje. Nikoli prej v Sloveniji nisem videl robokopov, kot jim rečemo. Prvič sem jih videl v času te vlade. In me res boli. Na ta način spodbujajo nasilje. To ni preventiva, to je podžiganje najnižjih strasti. V Sloveniji smo si skoraj vsi v sorodu, kar vidimo, če se ukvarjamo z genealogijo, in tega nam res ni treba!"

Lani, v času najhujše epidemije, je trg OTC (zdravil "over the counter", zdravil brez recepta) dosegel padec. "Trg je stagniral ali celo padel, in to v vseh 15 državah, kjer delujemo. Namreč, v tem času epidemije se je dostop do lekarn zmanjšal. Ljudje so bili bolj doma in tudi kupovali niso toliko … Zaradi manjših stikov je bilo tudi prehladnih obolenj, ki so gonilo zdravil brez recepta in predvsem prehranskih dopolnil (ki jih mi sicer nimamo veliko), manj in to se je poznalo. Kot rečeno, v segmentu zaščitne opreme ne delamo. Je pa to postal kar velik posel."

Če se obrnemo k cenam zdravil v Sloveniji v primerjavi s ceno zdravil v EU-ju, lahko ugotovimo, da so v povprečju precej nižje, ker jih uspešno znižuje ZZZS, včasih celo preveč, tako da nekaterih zdravil ni, pojasnjuje gost podkasta Srce bije za posel. So tudi zelo transparentne, saj jih praktično določa ZZZS. Na področju medicinskih pripomočkov pa ni kakega kataloga oziroma enotnega sistema in to je potem "prosti lov" na obeh straneh in včasih pride do pretiravanja. Za preplačila ima po njegovem mnenju največjo krivdo kupec, torej (javni) naročnik, saj je razumljivo, da želi prodajalec čim višjo ceno. Opozarja pa tudi na pogosto spregledan ali premalo upoštevan vidik, da najnižja cena ne zagotavlja nujno dobave optimalnih medicinskih pripomočkov. "Imate recimo igle, ki so tako lepo nabrušene, da gredo v žilo praktično med celicami, druge pa so malo nazobčane in vam tkivo strgajo, so pa cenejše. In potem nosite ves teden s seboj moder madež na roki. Katere bi potem želeli uporabiti?"

Če je cena zdravil v Sloveniji res tako nizka, zakaj imata Lek in Krka fantastične dobičke, vi pa sodite na lestvico najbogatejših Slovencev? Sogovornik odgovarja: "Poglejmo lestvico najbogatejših ljudi na svetu. Nobenih farmacevtov ni med prvih deset, tudi podjetij po dobičku tam ne boste našli – tudi med prvimi dvajsetimi ne. Hočem reči, da farmacevti niso veliki zaslužkarji. Treba se je zavedati, da se je v zadnjih 150 letih življenjska doba podvojila – s 40 na 80 let. To pa je v največji meri zasluga zdravil – cepiva so uničila črne koze, tuberkulozo, ošpice, oslovski kašelj, virusne bolezni … Brez cepiv se to ne bi zgodilo. Od leta 1940, v resni uporabi pa po letu 1945 so antibiotiki. Do takrat je bila vsaka rana, angina ali pljučnica usodna. To so bile smrtne bolezni. Potem se je to spremenilo. Zdaj se cepite ali jemljete zdravilo in ste v redu. Krki in tudi nam gre dobro, ampak je tudi prav, da nam gre dobro, saj smo odlični na svojem področju. Vsi imamo veliko konkurenco: veliko farmacevtskih tovarn, podobnih Krki je v izgubah, prav tako nam podobna podjetja, ki se ukvarjajo z registracijo in informacijami o zdravilih životarijo. Nekateri so pa celo boljši!"

V pogovoru ne moremo mimo kadrov. Medis že nekaj let vodi dr. Martina Perharič. Podjetje zaposluje 360 ljudi, od tega 200 v Sloveniji. V regiji poteka vedno bolj srdita bitka za talente. Kako kadre privabijo v Medisu? "V Sloveniji in na Hrvaškem smo prepoznavni. Farmacevti in zdravniki nas poznajo. Tu so še drugi potrebni profili: ekonomisti, naravoslovci, pravniki … Smo donator in sponzor na kulturnem in športnem področju, organiziramo mednarodna strokovna srečanja. Tako so nas ljudje spoznali. Odkar Medis vodi nova direktorica dr. Martina Perharič, je pospešila prisotnost na socialnih omrežjih. Mogoče plačni pogoji pri nas niso fantastični, kje drugje v tej industriji so tudi precej boljše plače, dvomim pa, da so kje boljši odnosi. Mislim, da niso. Pri nas ne odpuščamo. Da nekoga odpustimo … se ne zgodi. Če nekdo ne sodi v sredino, kjer dela, mu najdemo delo, ki mu odgovarja in kjer so rezultati. Moja žena je socialna delavka. Bila je vodja kadrovske službe pri Adrii Airways v tistih zlatih časih in me je zmeraj učila, kako je treba ravnati z ljudmi, ki so center dogajanja. Če ljudje z veseljem pridejo v službo in radi delajo, bodo uspehi veliki. In po mojih izkušnjah je to res. Na odnosih res veliko delamo. Vsak lahko pove, kar misli, in naredi, kakor želi, kakšno stvar – seveda v skladu s pravili, ki jih imamo."

Med pomembne aktivnosti sodi tudi (bližajoča) se podelitev mednarodnih nagrad zdravnikom in farmacevtom za klinične raziskave, International Medis Awards. Več o poslovanju, farmacevtiki, družbenih razmerah in osebnosti Toneta Strnada najdete v priloženem podkastu.