Likvidacijski upravitelj tovarne Jurij Dogša zdaj prodaja še zemljišče. V letih od zaprtja tovarne končnega kupca še ni našel. V igri so sicer že bila tri tuja podjetja, a se na koncu za nakup niso odločila.

"Moja plača trenutno znaša nekje okoli 2.000 evrov neto," pravi Dogša. A bolj kot to je bistveno naslednje. Pri prestrukturiranju tovarne sladkorja in pri njeni razgradnji je velik del poslov dobilo podjetje Poslovne integracije, kjer pa je Dogša eden od štirih lastnikov. O tem, kolikšen delež vseh poslov je pripadel Poslovnim integracijam, Dogša, sicer nekdanji direktor ormoške tovarne, pravi, da "deleža zdaj trenutno ne pozna oziroma ne zna oceniti".

Konflikta interesov ob tem, da je likvidacijski upravitelj naročal posle podjetju, kjer je bil sam eden od solastnikov, tako policija kot tudi tožilstvo nista ugotovila. "Za vse, kar smo opravili, smo imeli soglasje nadzornega sveta," dodaja Dogša.
A podjetje Poslovne integracije so lastniki, večinoma nekaj nekdanjih zaposlenih v ormoški tovarni sladkorja, kmalu po ustanovitvi lastniško obvladovali iz tujine, natančneje iz Londona, in sicer prek podjetja Nukleus Limited. Na vprašanje, zakaj je bilo treba podjetje s sedežem v tujini, Dogša odgovarja, da so prek njega hoteli zaslužiti tudi z razgradnjo drugih evropskih tovarn sladkorja v zapiranju, a da "so se potem konkurenčne razmere na trgu s prihodom bolgarskih in romunskih delavcev tako spremenile, da z našimi delavci ne bi bili konkurenčni".

Se je pa izšlo z izplačilom dividend. Več kot 350 tisoč funtov so si jih izplačali lastniki Nukleusa prek Poslovnih integracij za dela v Ormoški tovarni sladkorja v zapiranju. "Šlo je za izplačilo dobička tega podjetja za obdobje štirih let," je povedal Dogša.

Podjetje Poslovne integracije pa služi še naprej. Nemcem, ki so kupili pakirnico sladkorja - in Nizozemcem, ki so lastniki razpuščene tovarne -, še vedno izvaja usluge financ in računovodstva.