Odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor se je seznanil z informacijo o tveganju predčasnega prenehanja obratovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje ter s tem povezano problematiko zagotavljanja ogrevanja v Šaleški dolini.

Tešu grozi stečaj

Sorodna novica Je skorajšnji stečaj Teša res presenečenje?

Problematiko sta članom odbora med drugim predstavila minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), v katerega skupino spadata Teš in premogovnik, Tomaž Štokelj. Spomnila sta, da Tešu brez ukrepanja države prihodnje leto grozi stečaj. Po neuradnih podatkih naj bi elektrarna in premogovnik imela leta 2025 med 150 in 200 milijoni evrov izgube, HSE pa poslovanja teh družb zaradi evropskih pravil o državni pomoči ne bo smel več financirati.

Elektrika le "stranski produkt"

Minister je zato v začetku septembra napovedal interventni zakon, po katerem naj bi se Teš s 1. januarjem 2025 preoblikoval v javno službo za oskrbo s toploto v Šaleški dolini. HSE je po proučitvi različnih scenarijev delovanja Teša v prihodnje presodil, da je najugodnejši model, po katerem bi Teš primarno obratoval za zagotavljanje toplote, elektrika pa bi bila nekakšen stranski produkt. Minister je danes napovedal, da bodo skušali prvi osnutek interventnega zakona pripraviti do konca septembra.

Sorodna novica Župana Šoštanja in Velenja ne podpirata napovedanega interventnega zakona za Teš

Nezadovoljna župana

Župana Velenja in Šoštanja, Peter Dermol in Boris Goličnik, sta predstavnike države pozvala, naj se osredinijo na uresničevanje obljube pravičnega prehoda regije. Znova sta opozorila, da še nista pripravljena zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika, ki naj bi zagotovila pravičen prehod s premoga in prestrukturiranje regije ter socialno varnost.

Dermol je bil posebej kritičen do tistih, ki pri aktualni problematiki Teša le pogrevajo teme iz preteklosti. "Zanimati bi nas moralo, kje bomo jutri dobili električno energijo, po kakšni ceni bo zagotovljena in kakšne rešitve imamo na voljo v primeru energetske krize," je dejal.

Politična razprava

Na pretekle politične odločitve so v razpravi opozarjali tudi člani odbora. Kot sta dejala med drugim Darko Krajnc (Svoboda) in Nataša Sukič (Levica), je treba z izpostavljanjem preteklih napak preprečiti možnost njihove ponovitve. "Pri šestem bloku Teša je šlo narobe vse, kar je lahko šlo," je dodal Miha Lamut (Svoboda).
Sukič je sicer pozvala k socialno pravičnemu prehodu. "Zeleni prehod je namreč nuja, mora pa biti socialno pravičen," je poudarila. Tudi Aleš Rezar (Svoboda) je dejal, da je pravičen prehod za savinjsko-šaleško regijo nujen, vendar je treba najprej podrobno določiti, kaj to sploh je. "Zakonodaje na tem področju namreč še ni," je opozoril.

Danijel Krivec (SDS) je člane odbora večkrat opozoril, da je namen seje seznanitev s problematiko. Sklepe bo po njegovih besedah mogoče delati, ko bosta v obravnavi predloga zakonov o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika. Prepričan je, da bi se morali namesto s preteklostjo ukvarjati z rešitvami za prihodnost. Kritičen je bil tudi do trditev, da je Teš čista izguba in nesmiselna naložba. "To se bo pokazalo čez čas," je dejal. Pri tem mu je pritrdil poslanski kolega Franc Rosec, ki je tudi pozval k argumentirani razpravi.

Predrag Baković (SD) se je strinjal, da je treba oba omenjena zakona pripraviti čim prej, ne smejo pa hiteti na račun kakovosti. Poslanske kolege je sicer pozval, naj se poskušajo postaviti v vlogo odločevalcev, ki so pred leti odločali o projektu šestega bloka Teša. "Kaj pa nam preostane drugega kot verjeti strokovnjakom," se je vprašal.