Evropska centralna banka (ECB) je zaradi Trumpove carinske politike znova znižala ključne obrestne mere. Inflacija je zdaj pod nadzorom, navajajo, a hkrati priznavajo, da nas čakajo negotovi časi. Ali ECB res ve, kam pelje, ali zgolj upa, da ne pospešuje v recesijo? Kakšni so strateški premisleki v ozadju odločitev iz Frankfurta, je v tokratni epizodi Ob osmih pojasnil namestnik guvernerja Banke Slovenije in trenutno njen prvi mož Primož Dolenc.

Kaj je v ozadju nove odločitve o znižanju obrestnih mer, je ECB tehtal med inflacijo in gospodarsko rastjo in se potem odločil za drugo?
Kot vedno je naš premislek temeljil na analizah. Podatki za nazaj kažejo, da se je inflacija umirila pri našem 2-odstotnem cilju, gospodarska rast je bila v evrskem območju nekoliko šibkejša, pa vendarle smo imeli rast. Ključna za nas je inflacija, tudi posamične komponente inflacije gredo v pričakovani smeri. Drug del premisleka pa je seveda pogled naprej, kako vidimo gospodarska gibanja v prihodnjih nekaj četrtletjih. Tukaj pa ne moremo mimo dejstva, da se ob številnih spremembah gospodarskih in trgovinskih politik ZDA ekonomska negotovost povečuje. Na že tako povečano geostrateško negotovost, ki smo ji bili priča v preteklih mesecih, vsaka dodatna negotovost v gospodarstvu pomeni vnovičen premislek podjetij o naložbah, vnovičen premislek posameznikov o primerni ravni potrošnje in tako naprej. In to vpliva na gospodarsko rast, posledično tudi na inflacijo. Zaradi teh podatkov smo se odločili za ponovno znižanje obrestnih mer.

Kako zaskrbljeni ste glede teh posledic Trumpove carinske in trgovinske, tudi valutne vojne, predvsem glede posledic za Evropo? Zdi se, da vas recesija za zdaj ne skrbi. Je to pravi vtis?
V strokovni javnosti vlada precejšnja zaskrbljenost, pa ne toliko zaradi ekonomskih učinkov, ampak zaradi splošnih ali pa političnih učinkov ukrepov ameriške administracije. Zdi se, da ti ukrepi rušijo neki ustaljen mednarodni red, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni. Ni logično, kako so ti ukrepi sprejeti v luči vseh ekonomskih teorij, ki jih poznamo. Zdajšnja negotovost je res precejšnja. To smo skušali oceniti tudi v našem poročilu oziroma pregledu makroekonomskih gibanj, ki ga imamo ob vsakokratni monetarni seji. Poročilo kaže, da je negotovost velika kot že dolgo ne. Glede konkretnih posledic pa je jasno: negotovost povečuje zaskrbljenost. Podjetja bodo zato predvidoma manj vlagala, posamezniki bodo verjetno predvidoma manj kupovali. In to vse negativno vpliva na gospodarsko rast. Glede inflacije pa učinek za zdaj ni prav dobro znan, ker po eni strani lahko nižja gospodarska rast sprosti pritiske na inflacijo ali jo celo zniža na prenizke ravni, po drugi strani pa lahko carine vplivajo na povišanje cen. Skrbi o recesiji trenutno ni, je pa treba pozorno spremljati učinke in se pogovarjati o njih.

Vemo, da bo nova napoved gospodarskih gibanj junija. Pa vendar, ste lahko bolj konkretni o posledicah na gospodarsko rast za evrsko območje?
Ocene je zelo težko narediti, ker je toliko neznank. Trumpova administracija vsak dan spreminja usmeritve svoje trgovinske politike. Pa vendarle, kolegi iz analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije so že v okviru decembrskih napovedi naredili simulacijo ob določenih predpostavkah. Ocenjujejo, da bi bili ti učinki na gospodarsko rast približno 0,5 odstotne točke.

To velja za Slovenijo, ne pa za celotno evrsko območje, pa tudi kar precej se je zgodilo od tedaj.
Res je, te napovedi so bile, kot rečeno, decembra. Pospešeno jih posodabljamo. Marčevske napovedi ECB-ja so tako rekoč že neveljavne. In zdaj čakamo na junijske napovedi, tudi v Banki Slovenije jih bomo naredili. Takrat bo znanih več dejstev, je pa res, da ne vemo, kaj bo po 90-dnevnem odlogu carin, tako da bo že spet treba nekako krmariti med temi neznankami in prilagajati modele.

Vsi ti pretresi so vplivali tudi na vrednost dolarja in evra. Dolar zdaj izgublja zaupanje na finančnih trgih in status ključne svetovne valute. Kaj to pomeni za evro, si želimo, da bi postal najmočnejši? Katera so tu tveganja in prednosti?
Tečaj dolarja je v zadnjih tednih res nekoliko zdrsnil v primerjavi z evrom. Moramo pa vedeti, da je v celotni zgodovini, odkar imamo evro, tečaj evro-dolar zelo spremenljiv, še celo bistveno bolj kot v teh zadnjih tednih. Tečaj je bil nekje od 0,84 dolarja za en evro do celo 1,6. Zdaj smo v intervalu od 1 do 1,2. Seveda je zelo pomembno za gospodarstvo, kakšen je tečaj, ker to vpliva na konkurenčnost, na vhodne cene in drugo. Tako da tukaj si ne želimo ekstremnih odmikov v eno ali drugo smer, ker to že spet povečuje negotovost. Pri položaju evra oziroma dolarja v mednarodni trgovini pa se res kažejo znaki, da dolar počasi izgublja vodilno vlogo. In to mesto bi lahko prevzel evro, kar si seveda v Evropi želimo.

Slovenija deli usodo evrskega območja. Kako in kdaj se bo po vaši oceni včerajšnja odločitev ECB-ja o znižanju obrestnih mer dejansko prelila do ljudi in slovenskih podjetij? Kdaj bodo banke po vaši oceni prilagodile obrestne mere? Običajno so hitreje prilagodile tiste, ki so koristile njim.
Izkušnja iz zadnjega cikla, najprej zviševanja in potem upadanja obrestnih mer, je takšna, kot ste jo omenili. Banke so precej hitro prenesle te višje obrestne mere na posojila. Po drugi strani pa so bile precej zadržane pri prilagajanju obrestnih mer na depozite, ko so se obrestne mere zviševale. To je po eni strani logično. V Sloveniji imamo precej dobro likvidnost bančnega sistema, struktura depozitov je takšna, da so v veliki meri skoraj vsi vpogledni in se ne obrestujejo. Po drugi strani pa imamo posojila, ki so v veliki meri vezana na euribor, in tukaj je prilagoditev obrestnih mer samodejna. Pri posojilih gospodinjstvom pa so obrestne mere običajno fiksne, pravzaprav so vsa nova posojila fiksna. Tukaj je prenos denarne politike malo počasnejši, pa vendarle je. Če nismo zaznali povišanja obrestnih mer v času njihovega dvigovanja, je težko pričakovati, da bi se obrestne mere zdaj ob zniževanju naših obrestnih mer na ravni depozitov drastično znižale.

Na Banki Slovenije zdaj končujete poročilo o finančni stabilnosti. Tudi v slovenskem bančnem sistemu se čutijo te poslabšane razmere, kako trden je sistem?
Ja, poročilo o finančni stabilnosti bomo objavili prihodnji teden. Za zdaj lahko povem, da bančni sistem ostaja robusten ob tveganjih, ki so vse večja. Kapitalsko-likvidnostni položaj ostaja ugoden, ampak kot rečeno, tveganja se povečujejo. Razmišljamo o tem, da bi povečali kreditno tveganje, tudi dohodkovno tveganje se lahko, na primer, v prihodnjih mesecih poveča. Glavno sporočilo pa je še vedno, da sta kapitalski in likvidnostni položaj slovenskih bank ugodna. In s tega stališča ni nobenih skrbi.

Banka Slovenije nima guvernerja s polnim mandatom. Kako to vpliva na delo znotraj banke in kakšen je zdaj vaš položaj v Evropski centralni banki? Se vam zdi, da Slovenija zaradi tega težje predstavlja svoja stališča?
Seveda je za vsako institucijo pomembno, da ima vodstvo s polnimi pooblastili. Znano je, da nimam možnosti glasovanja na svetu ECB, če bi to bilo. Dejansko pa se odločitve na svetu ECB praviloma sprejemajo s konsenzom, na podlagi razprave, in se ne glasuje. Na zadnjih treh sejah, na katerih sem bil, glasovanja ni bilo. Niti v daljšem obdobju prej se ne spomnim, bi odločali s preglasovanjem. Druga pooblastila niso okrnjena. Banka Slovenije deluje neokrnjeno in v polni meri izpolnjujemo svoj zakonski mandat. Odločitev o guvernerju pa je v pristojnosti predsednice države in parlamenta. Računamo, da se bo stvar prej ali slej uredila.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v podkastu Ob osmih.