Predlog za tak sklad je bil podan že februarja, minister za finance Franc Križanič pa je za Finance pojasnil, da želi vlada tako pospešiti likvidnost nepremičninskega trga, omogočiti ljudem, da pridejo do stanovanj po razumni ceni in pomagati propadajoči gradbeni panogi.

Sklad bo imel poseben davčni režim
Sklad naj bi odkupil neprodana stanovanja oz. bodo vanj banke investirale stanovanja, ki so jih dobile prek unovčitve zavarovanj gradbenih podjetij, ki so nehali odplačevati posojila.
Vanj bodo po ministrovih besedah vlagali tudi pokojninski skladi, investicijski skladi, razpršeno lastništvo skratka. Država bo le manjšinska lastnica sklada. "Sklad bo namreč imel posebni davčni režim. Naredili bomo torej izjemo, davčno olajšavo. In to kljub splošnemu pravilu, da ni prostora za davčne olajšave zaradi stabilizacije javnih financ," je Križanič povedal za Finance.

Kakšna bo cena stanovanj?
Kdaj bo sklad zaživel, minister še ne ve. Prav tako ni jasno, po kakšni ceni naj bi sklad odkupoval stanovanja. Križanič namreč le domneva, da bodo pri cenitvi upoštevali vrednost, ki jo je za posamezna stanovanja določila geodetska uprava.

Poznavalci ob tem opozarjajo, da so cene, ki jih določa Gurs, visoke in da bi tak odkup koristil samo bankam ter gradbenikom. Križanič odgovarja, da je glavni namen pospešiti likvidnost nepremičninskega trga in omogočiti ljudem, da pridejo do stanovanja po razumni ceni.

A kaj je "razumna cena"? Še januarja je minister za razumno ceno označil 1.500 evrov, zdaj pa tega ni hotel potrditi. Dejal je le: "Posledica tega, da gradbeniki niso znižali cene, so stečaji gradbenih podjetij. Imen podjetij ne bi omenjal, a verjetno tudi eden večjih ne bi bil v stečaju, če bi stanovanja prodajal ceneje."

Na voljo je okoli 12.800 novih stanovanj
Po podatkih Banke Slovenije je v Sloveniji 12.800 neprodanih novih stanovanj, od tega najmanj 4.000 v Ljubljani.