Slovenski državni holding (SDH) naj bi sicer zdaj poskušal novega lastnika dobiti prek novega razpisa, še bolj verjetno pa naj bi bilo, da bodo novega lastnika iskali kar prek širitve na Balkan, konkretneje prek prevzema Telekoma Srbije, čeprav je ta dvakrat večji od slovenskega, je za TV Slovenija poročala Mojca Šetinc Pašek. Za to bo Telekom Slovenije potreboval vlagatelja, ki naj bi pozneje prek srbskega vstopil še v slovenski telekom.

Predstavniki avstrijskega telekoma naj bi se zaradi tega že zglasili na finančnem ministrstvu in poklicali SDH, za delnico pa naj bi ponudili 30 odstotkov več kot Cinven oz. okoli 160 evrov. Zanimanje je izkazal tudi ameriški naložbeni sklad Apollo, ki se, zanimivo, poteguje tudi za srbski telekom.

Cinven odstopil od nakupa
SDH je sicer danes sporočil, da je prodaja Telekoma končana. "V dopisu je Cinven navedel, da ob upoštevanju več pomembnih dogodkov, ki so se zgodili od junijske ponudbe za nakup 72,75-odstotnega deleža Telekoma Slovenije, d. d., transakcija zanj ni več ekonomsko vzdržna," so v sporočilu za javnost zapisali v SDH-ju.

.
Pri tem navajajo odločitve agencije za komunikacijska omrežja storitve, ki naj bi ustvarjale nespodbudne okoliščine za Telekomova prihodnja vlaganja, evropsko regulativo, ki zmanjšuje prihodke iz gostovanj v tujini ter "spremembe v poslovanju družbe, ki ne bodo pozitivno vplivale na rezultate, ki jih Cinven v svoji ponudbi ni upošteval".

Negativni dogodki na finančnih trgih pa so podražili tudi Cinvenovo finančno konstrukcijo, poleg tega pa izpostavljajo še negotovo okolje, vključno s političnim, v katerem posluje Telekom Slovenije, ter odmevnost prodaje.
SDH bo zdaj postopke prodaje končal, obenem pa so dodali, da bodo skrbeli za razvoj najboljše prakse korporativnega upravljanja v družbi in proučili nadaljnje možnosti upravljanja svoje naložbe v Telekomu.

Iz Cinvena pa so še sporočili, da bodo še naprej spremljali preostale naložbene priložnosti v Sloveniji in širši regiji.

Še ena neuspela prodaja
Prodaja Telekoma sicer sega v leto 2000, v vodo pa je tako padla že njegova tretja prodaja. Druga resnejša prodaja se je sfižila v času prve vlade Janeza Janše leta 2008, ko sta se zanj potegovala britansko-nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capital & BT ter islandski Skipti. Za delnico so takrat ponujali skoraj štirikrat več kot Cinven oz. 400 evrov.

Telekom je ponovno prišel na seznam državnih naložb za prodajo leta 2013 v času vlade Alenke Bratušek. Gre za razvpiti seznam 15 podjetij, ki se jih je država odločila prodati. Še takratni Sod je v imenu države in še nekaj drugih prodajalcev aprila lani objavil vabilo za izjave o interesu za morebitni nakup 72,75-odstotnega deleža v Telekomu Slovenije. Junija lani je nato osem ponudnikov oddalo nezavezujoče ponudbe, med njimi sta bila tudi favorita Deutsche Telekom in Cinven.

Neuradno so se v ožji krog interesentov za nakup novembra uvrstili Deutsche Telekom, ameriška naložbena sklada Providence in Bain Capital ter njuna evropska tekmeca Apax in Cinven. Februarja letos je bil Cinven tudi uradno potrjen kot edini interesent za nakup. Hkrati s tem se je začel tudi boj med taboroma za privatizacijo in proti njej, sredi katerega je odjeknila tudi afera, ki je odnesla obrambnega ministra Janka Vebra, ker je vojaški obveščevalni službi naročil analizo posledic prodaje Telekoma.

Proti koncu maja je prišla na dan tudi cena, ki jo je Cinven pripravljen plačati za Telekom - okoli 130 evrov, a le ob izpolnitvi določenih pogojev. Junija je nadzorni svet odločitev o prodaji prepustil skupščini SDH-ja oz. vladi. Ta je odločitev vrnila nadzornemu svetu, ki je sprejel salomonsko odločitev, da sprejemajo osnovno ponudbo Cinvena, ki ni vključevala dodatnih pogojev, povezanih s Telekomovo naložbo v Makedoniji. Čeprav je makedonski varuh konkurence mesec pozneje dovolil združitev Telekomove hčerinske družbe One s hčerinsko družbo avstrijskega telekoma Vip, se je Cinven na koncu le odločil, da odstopi od nakupa.