Finančna analitika Mateja Tomažina in Saša Stanovnika neuspešna prodaja Telekoma Slovenije ni presenetila. Zanimanje za Telekom po Tomažinovem mnenju sicer še vedno obstaja, do naslednjega poskusa prodaje pa bo prišlo, ko bo državi "ponovno tekla voda v grlo".

.
Sama novica o neprodaji po njegovem mnenju na ceno delnic Telekoma ne bo imela bistvenega vpliva, saj je delnica od lanskega novembra padla že za okoli 60 evrov. Če bo Telekomu uspelo poslovati uspešno in doseči cilj 200 milijonov prostega denarnega toka, potem se ni bati za dobro dividendo, naložbe in še kaj. "Ob izredno nizkih obrestnih merah se bo za delnice s stabilno dividendo zmeraj pojavilo povpraševanje," je prepričan Tomažin.

Ponovno tvegan izlet na Balkan?
Stanovnik pa je opozoril, da so bile v zadnjem času novice glede Telekoma spodbudne - od razreševanja pogojev v Makedoniji do dobrih preliminarnih podatkov za drugo četrtletje in načrtovane optimizacije poslovanja. "Neodzivnost Cinvena je bila posledično čuden in slab znak," je poudaril.

Glede informacij, da naj bi Telekom Slovenije želel kupiti srbski Telekom, sta Tomažin in Stanovnik zadržana. Po besedah Stanovnika bi uradno izkazano zanimanje dvignilo zlasti vprašanje glede financiranja prevzema. "Vsekakor bi se moralo najprej razrešiti tudi vprašanje lastniške strukture Telekoma Slovenije - tako ali drugače," je dodal.

Tomažin pa je opozoril na tveganost takšne naložbe. "Vsak tak izlet v posle, ki so se v preteklosti pokazali za zelo drage (izkušnja z Makedonijo), pomeni nižjo vrednost, saj se povečuje negotovost," je zapisal.

V SD-ju in ZL-ju zadovoljni
Z neuspelo prodajo pa so zadovoljni v SD-ju, rekoč, da so prodaji nasprotovali že od samega začetka. Zdaj pa pričakujejo učinkovito in v dolgoročni razvoj usmerjeno vodenje Telekoma.

Da je konec prodaje Telekoma in umik Cinvena iz pogajanj več kot dobrodošel in po svoje pričakovan, pa so presodili v ZL-ju. Tudi poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec je spomnil, da so ves čas nasprotovali prodaji državnega premoženja, sploh pa Telekoma Slovenije, saj gre po njihovem mnenju za največje telekomunikacijsko in eno ključnih strateških podjetij v Sloveniji.

Spomnil je, da so oddali tudi ponudbo za prevzem srbskega Telekoma. "To je jasen znak, da je bila celotna zgodba glede privatizacije Telekoma že od samega začetka sumljiva oz. bi bila neracionalna poteza," je prepričan T. Vatovec.

Če bo Slovenski državni holding (SDH) šel v nov razpis za prodajo telekomunikacijskega operaterja, bo to po njegovem mnenju še en dokaz tega, da gre za razprodajo premoženja. Morali pa bi tudi spremeniti seznam 15 naložb za prodajo.

NSi in ZaAB bi prodajala naprej
V opozicijskem NSi-ju so ob tem razočarani, da telekomunikacijskega operaterja država ni uspela prodati. "Škandalozno je, da se je vrednost Telekoma Slovenije samo letos zaradi neusklajenosti koalicije in nezakonitega delovanja razrešenega ministra Janka Vebra znižala za več kot 250 milijonov evrov. Tako smo bili oškodovani vsi davkoplačevalci," so opozorili.

Obregnili so se tudi ob SD, češ da je nedopustno, da so privatizacijski seznam najprej podprli, zdaj pa privatizaciji nasprotujejo. Od SDH pričakujejo, da bo nemudoma ponovil postopek prodaje, saj bi ga bilo tako mogoče prodati še letos. "Naloga države ni, da ima v lasti podjetja, ampak da ustvarja dobre razmere za podjetništvo in delovna mesta," so sklenili

V ZaAB-ju pa so navedli, da so v britanskem skladu Cinven očitno "ocenili, da družbe ne bodo mogli kupiti pod ceno, kot so si morda na začetku predstavljali". Vlada in SDH pa morata zdaj storiti vse, da bi v naslednjem krogu prodaje res našla strateškega kupca, so dodali.

Po njihovih besedah že ves čas poudarjajo, da Telekom potrebuje strateškega partnerja in da finančni sklad, kot je Cinven, to ne more biti.

Premier molčeč, Erjavec ni presenečen
V kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja konca prodajnega postopka niso komentirali.

Tudi prvak DeSUS-a Karl Erjavec je pričakoval umik sklada Cinven iz pogajanj za nakup Telekoma Slovenije pod obstoječimi pogoji, glede na to, da so po njegovih navedbah ves čas spreminjali svojo ponudbo. To je bil znak, da niso resen kupec, ki bi imel strateške načrte z največjim slovenskim telekomunikacijskim operaterjem, je še dejal Erjavec.