"Javni prevoz tukaj je odličen, vendar se mu je zaradi covida bolje izogniti," je za Reuters povedal inženir Robert Perez iz Madrida, ki je pred kratkim za 2.000 evrov kupil 19 let starega Seata.

V Španiji se je v tretji četrtini letošnjega leta število registracij rabljenih avtomobilov povečalo za 25 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, kažejo izsledki podjetja za analizo informacij IHS Markit.

Podoben trend se glede na število registracij rabljenih avtomobilov kaže tudi v Franciji, Nemčiji, Italiji, Švici in Združenem kraljestvu, je po naročilu Reutersa ugotovil IHS.

"Za čas korone lahko pošteno rečemo, da se je število vozil, starejših od 15 let, povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti," je ob tem dejal eden izmed direktorjev IHS-a Bjoern Huetter.

V Sloveniji upad prvih registracij v primerjavi z lani

Podatki o vseh registriranih vozilih v Sloveniji ter njihovi starosti se objavljajo letno in za letos še niso na voljo, so pojasnili v Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS).

Je pa bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta prvič registriranih kar za petino manj (87.342) motornih vozil kot v enakem obdobju lani (110.175).

Delež rabljenih vozil med vsemi prvič registriranimi motornimi vozili je letos (27.135 oz. 31,1 odstotka) sicer nekoliko višji kot lani (32.342 oz. 29,4 odstotka).

Na spletu poskočilo zanimanje za več kot 20 let stare avtomobile

Velik porast zanimanja za starejše avtomobile v Evropi opažajo tudi na spletu. Spletni prodajalec avotmobilov AutoScout24 (prisotni v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem) ugotavlja, da je med letošnjim poletjem poskočilo zanimanje za avtomobile, starejše od 20 let.

Med julijem in septembrom se je zanimanje za avtomobile nad 20 let denimo v Franciji povečalo za 80 odstotkov ter na Nizozemskem za 77 odstotkov.

Izvršni direktor AutoScout24 Edgar Berger ocenjuje, da je "individualna mobilnosti" med pandemijo postala pomembnejša za kupce, ki so tudi previdnejši zaradi gospodarske negotovosti in za avtomobil niso pripravljeni zapraviti celega premoženja.

ZDA: Starejši avtomobili pridobivajo vrednost

Priljubljenost rabljenih avtomobilov se medtem kaže tudi v ZDA, deželi z več kot 280 milijoni registriranih vozil, kar ZDA po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) uvršča le za Kitajsko (dobrih 290 milijonov).

Povprečna vrednost rabljenih avtomobilov je samo v juliju narasla za dobrih 16 odstotkov, kažejo podatki ameriškega podjetja za raziskave na področju avtomobilizima Edmunds.

"Rabljeni avtomobili naj bi izgubljali ceno. Vendar če zdaj preverim knjižno vrednost rabljenega avtomobila, je ta višja kot na začetku meseca. Tega še nisem videl nikoli prej," je za New York Times povedal Adam Silverleib, predsednik podjetja Silko Honda iz kraja Rayham.

Junija so v ZDA zaznali najvišjo mesečno prodajo rabljenih vozil od leta 2007. Pooblaščeni prekupčevalci rabljenih vozil so junija prodali 1,2 milijona rabljenih avtomobilov in tovornjakov.

Zaradi povpraševanja morajo prekupčevalci zdaj več dela vložiti v iskanje in odkup rabljenih vozil, kot pa v prizadevanja za prodajo, poroča New York Times.

Američani rabljene avtomobile nakupujejo zaradi strahu pred širjenjem virusa na javnem prevozu ali Uberju ter zaradi nestanovitnega gospodarskega položaja, v kateri zaradi strahu pred izgubo dela za avtomobil raje namenijo manj, še piše New York Times.

Izpad proizvodnje med prvim valom

Večje povpraševanje gre pripisati tudi zmanjšani avtomobilski proizvodnji med karanteno v prvem valu, ko je ameriška proizvodnja vključno z Detroitom obstala za okoli dva meseca. Med januarjem in julijem so v ZDA proizvedli 6,6 milijona avtomobilov in lahkih tovornjakov, tri milijone manj kot v enakem obdobju lani.

Avtomobilska proizvodnja se je spomladi za nekaj časa ustavila tudi v Evropi. V prvih desetih mesecih tega leta je bilo skupno prodanih za 27 odstotkov manj novih avtomobilov kot v enakem obdobju lani.

Kljub izgubam pa je povpraševanje po novih avtomobilih v Evropi, ZDA in na Kitajskem večje od pričakovanj, zaradi česar gre pričakovati, da si bodo avtomobilski proizvajalci kmalu opomogli, poroča Reuters.

"Individualna mobilnost" izrinja javni prevoz

Pandemija novega koronavirusa v kombinaciji s povečano željo po "individualni mobilnosti" odpira vprašanje, kaj se bo zgodilo z javnim prevozom. Nemčija in Francija sta veliko finančne pomoči namenili državnim železnicam, britanska vlada je nedavno odobrila 1,7-milijardni sveženj za London, v ameriških mestih New York, Seattle, Miami in Los Angeles svarijo celo pred popolnim propadom javnega prevoza.

Večje avtomobiliziranost prebivalstva pomeni manj uporabnikov javnega prevoza. V Španiji se je v aprilu število uporabnikov javnega prevoza zmanjšalo kar za 92 odstotkov v primerjavi z aprilom lani. V Združenem kraljestvu je uporabnikov javnega prevoza v letošnjem letu za tretjino manj glede na lani.

Velik vpliv na te številke ima sicer popolna zaustavitev javnega prevoza v številnih evropskih državah. Vendar je tudi v septembru, ko omejitve v Španiji niso bile tako stroge, javni prevoz uporabljalo 44 odstotkov ljudi manj kot septembra lani.

Čeprav imajo v ZDA skoraj največ avtomobilov glede na število prebivalcev (prednjačili naj bi le Monaco, San Marino in Nova Zelandija), v večmilijonskem New Yorku avtomobili niso bili niti priročni niti priljubljeni. Letos je tudi "Veliko jabolko" zajela avtomobilska mrzlica, število avtomobilov se je povečalo za petino. Posredoval je celo župan Bill de Blasio, sicer ponosni lastnik SUV-ja, in Newyorčane pozval, naj ne kupujejo avtomobilov, "ker predstavljajo preteklost".

Kakšna bo prihodnost javnega prevoza in souporabe?

Učinkovit in ekološko naravnan javni prevoz je namreč obravnavan kot eden izmed pomembnih dejavnikov prehoda v brezogljično oz. bolj zeleno družbo. Svetovni gospodarski forum je še februarja letos objavil študijo, da bo do leta 2030 zeleni transport v mestih presegel uporabo avtomobilov.

Trenutno v mestih živi okoli polovica svetovnega prebivalstva. Do leta 2050 pričakujejo, da bo v mestih živelo 70 odstotkov vseh ljudi. Trenutno prebivalci mest dobro polovico vseh poti opravijo z avtomobilom. Drugo polovico predstavljajo zelene alternative: javni prevoz, kolesarjenje, hoja ipd.

Do leta 2030 naj bi več kot polovico poti v mestih opravili z zelenimi alternativami. Ključno vlogo pri tem prelomu naj bi po napovedih igrale prav sheme za souporabo vozil ‒ od koles do električnih avtomobilov.

Pri tem pa ostaja odprto vprašanje, v kolikšni meri se bodo naše navade iz pandemije, med katerimi je zagotovo tudi "individualna mobilnost", ohranile v prihodnosti, tudi ko nas SARS-CoV-2 ne bo več ogrožal.