Prav vsako mesto ima svoj zvočni podpis. Zelo pomemben del mestne zvočne krajine je vselej promet.

Kako pomemben je zvok za življenje v mestni džungli, po svoje pove tudi to, da lahko na spletu najdete stran z zemljevidom, kjer so zvoki iz različnih mest. Zvoke v Ljubljani sta na primer raziskovali znanstvenici z ZRC-ja SAZU-ja, v Krškem pa so mladi pred leti v tednu mobilnosti prav z iskanjem zvokov mesta Krško ugotavljali, da se po zvoku vidi, da v Krškem ne vedo, ali je to mesto, ali vas, saj so v zadnjih letih z ulic izginili nekateri zvoki, ki kraj opremijo z mestno zvočno predstavo.

Povzročil je tudi strah in ropot

Ostaja pa zvok prometa, avtobusov in komunalnih strojev. Pa seveda kosilnic in puhalnikov listja – mimogrede, 15. novembra 1898 se je s svojim avtom Benz Velo Comfortable po Ljubljani prvič zapeljal baron Anton Codelli. Naslednji dan je bilo v časopisu Slovenski narod zapisano, da je avto povzročil veliko senzacijo, pa tudi strah in ropot.

Od Codellija do danes je Ljubljana in vsa mesta, pa žal tudi odmaknjena narava, z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi dobila mehanski zvok, ki je postal zvočni podpis tega stoletja. Ta zvok bo šel počasi v avdio-vizualne muzeje, ampak tišina ne bo prišla.

Hibridi prinašajo pomembne spremembe

Tako pridemo do hibridov, ki jih lahko spet uporabimo kot primer nosilcev tehnologije prehodnega obdobja – tudi v smislu prehoda k drugačnim zvokom prometa. V Avtomobilnosti smo spoznali tri francoske hibride. Pri Renaultu so predstavili 100-odstotno električni avto, priključni hibrid in običajni hibrid. Kakšne so razlike in kako hibridi delujejo, smo vprašali strokovnjake.
Obiskali smo namreč enega najnaprednejših tehničnih centrov v Evropi v Mirni Peči, kjer so nam Renaultovi strokovnjaki pobliže predstavili razlike med elektrificiranimi pogonskimi sklopi, ki imajo pomemben vpliv tudi na zvočno kuliso.

Vabljeni k ogledu videoprispevka.