Prilivi od davčnih prihodkov so v prvih petih mesecih dosegli nekaj manj kot 4,39 milijarde evrov in so bili za 19,2 odstotka višji kot v istem obdobju lani, so sporočili z ministrstva za finance. Skupno je imel državni proračun za 5,3 milijona evrov prihodkov (17,3 odstotka več), odhodki pa so bili s 5,32 milijarde evrov za 9,2 odstotka nižji. Primanjkljaj je tako znašal 21,8 milijona evrov. Samo maja je bilo v proračunu 89,4 milijona evrov presežka.

Visoka zaposlenost in stabilen trg dela sta po navedbah ministrstva prispevala k rasti prihodkov od dohodnine, ki so se zvišali za 6,2 odstotka, na 744,7 milijona evrov. Prilivi od davka na dodano vrednost so dosegli približno 1,89 milijarde evrov, kar je 23,1 odstotka več kot v lanskih prvih petih mesecih. "To je odraz gospodarske dejavnosti, ki jo spodbujajo naložbe in živahna zasebna poraba," pojasnjujejo na ministrstvu.

Ob visoki zaposlenosti tudi več opravljanih delovnih ur

Povečanje števila zaposlenih je vplivalo predvsem na povečanje števila delovnih ur. Kot je sporočil Statistični urad RS (Surs), so v letošnjem prvem četrtletju zaposlene osebe, ki so prejele plačo ali nadomestilo plače v breme delodajalca, opravile 317,7 milijona delovnih ur, kar je za 5,7 odstotka več kot v istem lanskem četrtletju.

Posamezna zaposlena oseba, ki je prejela plačo in oz. ali nadomestilo plače v breme delodajalca, je v posameznem mesecu opravila v povprečju eno delovno uro manj kot v lanskem prvem četrtletju. Skupno jih je posamezni zaposleni v povprečju mesečno opravil 133. Na to sta vplivali zmanjšanje povprečnega števila opravljenih ur plačanega in neplačanega nadurnega dela ter povečanje števila ur odsotnosti z dela v breme delodajalca zaradi bolniških odsotnosti in drugih zdravstvenih razlogov, so navedli statistiki.

Povprečno mesečno število opravljenih delovnih ur na zaposlenega se je najbolj izrazito zvišalo v dejavnosti gostinstva (za 3,9 odstotka), znižalo pa v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 5,3 odstotka). Največ delovnih ur na mesec ali 139 so opravile osebe, zaposlene v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih.

Skupno število opravljenih delovnih ur se je najbolj izrazito zvišalo v gostinstvu, in sicer za 106,5 odstotka. Več delovnih ur je bilo opravljenih predvsem zaradi omilitve oz. prenehanja nekaterih omejitev, povezanih z ukrepi za zajezitev epidemije covida-19.

Ob dobrem poslovanju podjetij porast prihodkov od dohodka pravnih oseb

Po podatkih ministrstva za finance so se poleg rasti prihodkov od dohodnine v prvih petih mesecih leta povečali tudi prilivi od davka od dohodka pravnih oseb, in sicer za 40,7 odstotka, na 748,8 milijona evrov. Na ministrstvu to pripisujejo predvsem dobremu poslovanju podjetij. Prihodki od trošarin so dosegli 538,1 milijona evrov in so bili za 0,6 odstotka višji kot v primerljivem obdobju lani.

Nedavčni prihodki so v prvih petih mesecih dosegli 297,4 milijona evrov in so bili za 27,3 odstotka nižji kot v istem obdobju lani. "Lani smo prejeli 164 milijonov evrov prihodkov iz podeljenih koncesij za radijske frekvence, medtem ko jih letos ne bomo," so pojasnili.
Prejeta sredstva iz EU-ja so v obdobju dosegla 513,4 milijona evrov, kar je 142,4 milijona evrov oz. 38,4 odstotka več kot v prvih petih mesecih lanskega leta.

Nižji stroški dela ožje državne uprave in manj transferjev posameznikom

Za stroške dela ožje državne uprave so v petih mesecih namenili 612,8 milijona evrov oz. 6,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Znižanje je po navedbah ministrstva v večini posledica neizplačila dodatkov za delo v posebnih pogojih in tveganih razmerah. Izdatki za obresti so dosegli 345,9 milijona evrov, kar je 78,9 milijona evrov manj kot v prvih petih mesecih lani.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom so letos namenili 801,7 milijona evrov, kar je 35,8 odstotka manj kot lani. Za 22,4 milijona evrov ali 24,7 odstotka so se zaradi nižjega števila nezaposlenih znižali transferji nezaposlenim. Za naložbe je državni proračun v prvih petih mesecih namenil 334,4 milijona evrov oz. 29,1 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani.