Finančni minister Franc Križanič je dejal: "Upamo, da bomo dobili potrditev na direktoratu za konkurenčnost. Tako bi lahko SID banka v petek krenila s prvo avkcijo."

Državna jamstva bankam so predvidena v višini 1,2 milijarde evrov. Namenjena bodo za kredite podjetjem z ročnostjo med enim in desetimi leti, podeljevala pa se bodo na dražbah, je v odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Vizjaka iz SDS-a pojasnil Križanič.

Vizjak je Križaniča spraševal o kreditni aktivnosti bank in vplivu slabih naložb slovenskih bank in Banke Slovenija na aktivnost bančnega sistema. Križanič je izrazil prepričanje, da je Slovenija v krizo prišla razmeroma v dobrem položaju, da pa je bila ena od šibkosti velika izpostavljenost bank medbančnemu trgu.

V zadnjih štirih letih so se banke zadolžile na medbančnem trgu, in sicer za več - po ministrovih besedah za več milijard evrov - kot so zbrale z depoziti, zato da so bolj ranljive, s tem pa je pod vprašaj postavljeno stabilno delovanje slovenskega finančnega sistema, je dejal Križanič. To so nato skušali zagotoviti s kratkoročnim izdajanjem zakladnih menic in pridobivanjem sredstev Evropske centralne banke, z izdajo dveh državnih obveznic in izdajo obveznic NLB in SID banke.

Vizjak je menil, da je vlada razmeroma neučinkovita pri spodbujanju kreditne aktivnosti bank. Križaniča je vprašal, ali bo vztrajal, da ne bo mogoče uporabljati sredstev bank in poroštev države tudi za reprogram tajkunskih posojil v prihodnje. "Vztrajal bom na tem, da se kakršna koli državna pomoč ne bo plasirala za, makroekonomsko vzeto, nepotrebne kredite za odkupe podjetij," je dejal Križanič.

T. K.