Osrednji delniški indeks dunajske borze se je ob koncu tedna znižal za tri odstotke, še dvakrat večje izgube pa so imele delnice banke Raiffeisen. Tečaj nemške banke Deutsche bank je medtem padel za pet odstotkov, francoske BNP Paribas za tri odstotke, Nove Ljubljanske banke pa za odstotek. V New Yorku niso imeli "sočutja" do znova vse hujše evropske zdravstvene krize: tehnološki indeks Nasdaq je prvič presegel 16 tisoč točk, v zadnjem tednu pa se je rahlo pozitivno gibal tudi elitni indeks S & P 500, kar je tudi posledica spodbudne objave o nepričakovani 1,7-odstotni rasti ameriške oktobrske prodaje na drobno. Tik pred začetkom decembra, ki je tradicionalno donosen mesec, je torej na Wall Streetu vse pripravljeno, da se veselica nadaljuje.

Pohlep vsepovsod
Kako dolgo še? David Solomon, prvi mož banke Goldman Sachs, se boji, da je na trgih trenutno veliko preveč pohlepa, kar za Wall Street ni dobro. "Ko pogledam na 40 let svoje kariere, ugotavljam, da je bilo kar nekaj obdobij, ko je pohlep zasenčil strah. Trenutno smo v enem od takšnih obdobij. Izkušnje pravijo, da to ne more dolgo trajati," je povedal sredi tedna na Bloombergovem forumu v Singapurju. Razlogov za zaskrbljenost je res precej: delniški trgi so na zgodovinskih vrhovih, meme delnice in kriptovalute tudi na podlagi histerije na družbenih omrežjih nezadržno rušijo rekorde, borzni debiji podjetij, kot je proizvajalec električnih vozil Rivian, pa so nenavadno uspešni (Rivian je bil v očeh vlagateljev hitro po IPO-ju vreden krepko več kot tradicionalni proizvajalci avtomobilov).

Pred 40 leti Fed navil obresti "do nezavesti"
Solomona skrbi, da finančni trgi niso pripravljeni na morebitno hitrejše zaostrovanje denarne politike, ampak so trenutno prepričani, da se bo vse dogajalo počasi. Opozarja tudi, da se večina vlagateljev ne spominja, kako je šla v 80. letih inflacija v nebo, Fed pa je bil prisiljen drastično višati obresti (ključna obrestna mera je celo presegla 20 odstotkov). Ob trenutni rasti vseh naložbenih razredov je vse več vlagateljev preveč pogumnih in menijo, da so prvaki v vlaganju. Slabih izkušenj ne poznajo, zgodovina pa seveda ponuja nešteto primerov, kako nizko lahko pade trg in kako boleče in mukotrpno zna biti okrevanje. Seveda nihče ne trdi, da bo že jutri sledil zlom, je pa vedno treba biti previden.

Realna dividendna donosnost nevarno nizka
Eden od kazalnikov, ki kaže na morebiten preobrat, je realna dividendna donosnost, torej donosnost z upoštevanjem inflacije, ki je v ZDA oktobra (na letni ravni) pri 6,2 odstotka dosegla najvišjo raven v zadnjih treh desetletjih. Realna dividendna donosnost je zato trenutno pri minus 4,9 odstotka najnižja po oktobru 1981. To spominja na razmere v letih 1990 (-2,7 %), 2000 (-2,6 %) in 2008 (-3,1 %), v vseh treh primerih pa je sledila kruta korekcija, ki je bila posebej izrazita med marcem 2000 in oktobrom 2002, ko je S & P 500 izgubil 47 odstotkov. Edini primer, ko ob padcu realne dividendne donosnosti na -2,5 odstotka ni bilo množične razprodaje, je bilo leto 2005. Zakaj trenutno trg kljub vsemu vztraja na rekordnih ravneh? Ena od razlag je ta, da vlagatelji res verjamejo, da gre za začasno inflacijo, a če bo višja inflacija sprožila tudi recesijo, bi to skoraj neizogibno prineslo strmoglavljenje delniških indeksov.

Cene nafte najnižje v zadnjih šestih tednih
Cena nafte brent se je zadnji teden znižala za štiri odstotke in zdrsnila pod 79 dolarjev, kar je najmanj v zadnjih šestih tednih. To se bo vsaj malo občutilo tudi ob obisku bencinskih črpalk. Predvsem v petek so bili padci precejšnji (več kot triodstotni), kar je bil odziv na novico, da Avstrija ustavlja javno življenje, vse bližje temu pa je tudi Nemčija. Na cene nafte sta negativno vplivali tudi novica, da so v ZDA v največjem skladišču v Cushingu (v Oklahomi) zaloge nafte porasle prvič po več tednih, in koordinirana akcija nekaterih največjih držav porabnic nafte, ki pod taktirko ZDA sproščajo svoje strateške rezerve goriva. Analitiki sicer poudarjajo, da takšna poteza dolgoročno ne bo imela posebnega vpliva na naftni trg, večjo vlogo bi lahko igrala ocena Mednarodne agencije za energijo, ki pričakuje, da bo svetovna ponudba nafte v preostanku letošnjega leta zaradi vse večje ameriške proizvodnje porasla za 1,5 milijona 159-litrskih sodov dnevno.